Ukrajini za zdaj le ducat havbic in nič več

21.00 Rutte in Scholz zadržana glede pošiljanja orožja v Ukrajino

Nemški kancler Olaf Scholz in nizozemski premier Mark Rutte zaenkrat ne vidita možnosti, da bi Ukrajini dobavila več kot ducat havbic, ki sta jih že obljubila. Trenutno potrebe po večjem številu ne vidim, je po navedbah nemške tiskovne agencije dpa dejal Rutte na skupni novinarski konferenci s Scholzem v Haagu.

Rutte je pojasnil, da havbice niso bile namenjene za takojšnjo uporabo, ampak za poznejšo fazo spopadov. Po njegovih besedah je ključnega pomena tudi to, da se ukrajinski vojaki ustrezno usposobijo za delo s tem zapletenim orožjem.

Nizozemska bo Ukrajini dobavila pet samohodnih havbic, Nemčija pa sedem. Ukrajinski vojaki so prejšnji teden prispeli v Nemčijo na usposabljanje za uporabo nemških havbic Panzerhaubitze 2000. Scholz je dejal, da zadeva ni tako preprosta in da številka 12 ni bila izbrana naključno.

Ob tem je Scholz na današnji novinarski konferenci v Haagu posvaril tudi pred nevarnostjo hude krize pri oskrbi s hrano, ki je po njegovem neposredna posledica ruske vojne proti Ukrajini.

Scholz je poudaril, da Rusija trenutno blokira trgovinske poti za izvoz žita iz Ukrajine. Svet je pozval, naj ne stoji križem rok in ne dovoli, da bi najrevnejši na svetu plačevali ceno za rusko agresijo.

20.30 Ameriški kongres odobril 40 milijard dolarjev pomoči za Ukrajino

Ameriški senat je danes potrdil predlog zakona, ki bo omogočil 40 milijard dolarjev pomoči Ukrajini in njenim zaveznicam, kar je predstavniški dom kongresa opravil že 10. maja. Predsednik ZDA Joe Biden, ki mora predlog podpisati, je uvodoma zaprosil za 33 milijard dolarjev.

ZDA so Ukrajini, ki se sooča z rusko agresijo, že sredi marca potrdile 14 milijard dolarjev izredne pomoči, ki je skorajda pošla. Nova pomoč bo prišla predvsem v obliki orožja in humanitarne pomoči, tako za Ukrajino kot tudi za države, ki sprejemajo številne ukrajinske begunce.

Sveženj pomoči po poročanju francoske tiskovne agencije AFP vključuje 6 milijard dolarjev vojaške pomoči, predvsem za oklepna vozila in sisteme zračne obrambe, skoraj 9 milijard dolarjev je namenjenih za pomoč pri zagotavljanju kontinuitete delovanja ukrajinske vlade, paket pa vključuje tudi sredstva za humanitarno pomoč.

Pomoč Ukrajini daleč presega dobrodelnost, je po navedbah AFP dejal vodja republikanske manjšine v senatu Mitch McConnell. Izid tega boja bo zaznamoval prihodnost ameriške varnosti in ključnih strateških interesov, je dejal pred glasovanjem.

Paket pomoči bi bil lahko odobren že prej, vendar je potrditev blokiral republikanski senator iz Kentuckyja Rand Paul, ki je dejal, da ne razume, zakaj bi se morale ZDA vpletati v vojno med Rusijo in Ukrajino. Kljub temu je bilo glasovanje nenavadno dvostrankarsko usklajeno za sicer zelo razdeljeni Washington.

20.00 Varnostni svet ZN poziva Rusijo, naj omogoči izvoz pšenice iz Ukrajine

Države članice Varnostnega sveta Združenih narodov so na današnjem posebnem zasedanju o prehranski varnosti v konfliktnih območjih ponovno pozvale Rusijo, naj omogoči izvoz pšenice iz ukrajinskih pristanišč ob Črnem morju. Nekateri voditelji so Rusijo obtožili, da z blokado pristanišč uporablja lakoto kot orožje v vojni.

Vrh in zasedanje Varnostnega sveta je vodil ameriški državni sekretar Antony Blinken, ki je Rusijo pozval, naj preneha z blokadami ukrajinskih pristanišč ob Črnem morju in dovoli prost pretok vlakov in tovornjakov, ki vozijo hrano iz Ukrajine.

Nemška zunanja ministrica Annalena Baerbock je prav tako obtožila Moskvo, da pomanjkanje hrane uporablja kot orožje. Z blokado pristanišč, uničevanjem silosov, cest in železnic je Rusija sprožila vojno tudi proti žitu in povzročila globalno krizo oskrbe s hrano, je dejala.

Blinken je medtem že v sredo na vrhu o varnosti hrane, na katerega Rusija ni bila povabljena, poudaril, da se svet srečuje z največjo globalno krizo glede oskrbe s hrano v sodobnem času. Kriza se je razvijala več let, deloma pa so k temu pripomogle tudi podnebne spremembe in pandemija covida-19.

Samo v zadnjih dveh letih je število ljudi, ki nimajo zagotovljene varnosti glede oskrbe s hrano, naraslo s 135 na 276 milijonov. Ruska vojna proti Ukrajini grozi, da bo to število povečala še za 40 milijonov.

Po besedah generalnega sekretarja ZN se sicer z lakoto sooča 44 milijonov ljudi v 38 državah sveta. Ruska invazija je efektivno prekinila izvoz hrane iz Ukrajine, je še dejal generalni sekretar ZN Antonio Guterres.

Dodal je, da so cene hrane v Afriki in na Bližnjem vzhodu od začetka ruske vojne narasle za 30 odstotkov, 60 odstotkov podhranjenega prebivalstva sveta pa živi v konfliktnih območjih. Varnostni svet ZN je pozval, naj ukrepa, za kar pa ni veliko možnosti, ker ima Rusija v Varnostnem svetu pravico do veta.

19.00 V ruskem obstreljevanju Severodonecka ubitih najmanj 12 ljudi

V ruskem obstreljevanju mesta Severodoneck na vzhodu Ukrajine je umrlo najmanj 12 ljudi, še 40 pa je bilo ranjenih, je po navedbah francoske tiskovne agencije AFP danes sporočil guverner regije Lugansk Sergej Hajdaj, medtem ko se ruske sile počasi prebijajo skozi regijo Donbas.

Napadi naj bi se začeli v jutranjih urah in se nadaljevali do večera. Hkrati je guverner na družbenih omrežjih obtožil ruske sile, da naključno obstreljujejo mestno središče s težkim orožjem, poroča AFP.

Točne informacije o številu mrtvih in ranjenih še vedno ugotavljamo, saj je nemogoče pregledati kraje, ki jih obstreljujejo, je še dodal Hajdaj.

Industrijsko mesto Severodoneck in bližnje mesto Lisičansk sicer predstavljata zadnji žep ukrajinskega odpora v regiji na vzhodu Ukrajine.

Zasedba Severodonecka, v katerem je pred vojno živelo nekaj več kot 100.000 ljudi, je po navedbah AFP ena od prioritet ruske vojske, ki si je sicer kot svoj ključni cilj postavila osvojitev vzhodne regije Donbas.

17.45 Rusija bi odpravila blokado pristanišč v Ukrajini v zameno za omilitev sankcij

V Moskvi so danes namignili na morebitno odpravo blokade ukrajinskih pristanišč v zameno za delno odpravo zahodnih sankcij zaradi invazije na Ukrajino. Mednarodna skupnost že več tednov zahteva, da Rusija dovoli izvoz ukrajinskega žita, ki je ključnega pomena za svetovno gospodarstvo, poročajo tuje tiskovne agencije.

Če želijo naši partnerji doseči rešitev, je treba rešiti tudi težave, povezane s sankcijami na ruski izvoz, je po poročanju ruske agencije Interfax danes dejal namestnik ruskega zunanjega ministra Andrej Rudenko.

Iz Ukrajine že dlje časa prihajajo pritožbe, da ruska mornarica blokira njena pristanišča v Črnem morju. Rusija je prav tako velika izvoznica žita, saj samo Rusija in Ukrajina skupaj proizvedeta 30 odstotkov svetovnih zalog pšenice, kar povzroča skrbi zaradi pomanjkanja po vsem svetu, navaja nemška tiskovna agencija dpa.

Rudenko je dodal, da je za sedanjo svetovno krizo in visoke cene hrane več razlogov, po njegovih besedah pa cene naraščajo predvsem zaradi sankcij ZDA in EU, ki preprečujejo normalno prosto trgovino, tudi s hrano, pšenico, gnojili in drugimi dobrinami.

Vojaška invazija Moskve v Ukrajini in vrsta mednarodnih sankcij proti Rusiji brez primere so močno otežile ali celo prekinile dobavo gnojil, pšenice in drugega blaga iz obeh držav, zaradi česar so se zvišale cene hrane in goriva, zlasti v državah v razvoju.

Rusija se je sicer z določenimi koraki na svetovno prehransko krizo pripravila že prej, še preden je ruski predsednik Vladimir Putin poslal ruske čete v Ukrajino, je danes dejal nekdanji minister za gospodarstvo in Putinov svetovalec Maksim Oreškin. Putin je po njegovih besedah razumel, da lahko te težave vplivajo na Rusijo.

Kot je še dodal Oreškin na mladinskem forumu v Moskvi, se Rusija aktivno pripravlja na svetovno lakoto, ki se je v resnici začela konec lanskega leta.

17.30 Serebrenikov: Bojkot ruske kulture ni odgovor

Na preteklih filmskih festivalih v francoskem Cannesu sta bila prikazana njegova zadnja dva filma, a takrat ruski zvezdniški režiser Kiril Serebrenikov ni mogel osebno pripotovati na festival, ker je bil zaradi domnevne goljufije v hišnem zaporu. Drugače je letos, vendar pa predstavitev njegovega novega filma poteka v senci ukrajinske vojne. Bojkot ruske kulture je zanj napačen.

Serebrenikov sicer razume glasove tistih, ki vojni nasprotujejo, a so zahteve po bojkotu ruske kulture zaradi vojne v Ukrajini zanj napačne. Razumem, da ljudje zahtevajo bojkot, a tega ne sprejemam, je dejal danes v Cannesu.

To, kar se dogaja, je zanj zelo boleče, neznosno. Vojno v Ukrajini je označil za popolno katastrofo. Bojkot ruske kulture ni pravi odgovor, kajti kultura je zanj zrak in oblaki, torej neodvisna od trenutne ruske politike, je še povedal.

Besedi kultura in vojna sta si nasprotujoči, je še dejal Serebrenikov. Dodal je, da vojna uničuje, kultura pa v ospredje postavlja življenje. Kultura je tista, zaradi katere se ljudje počutijo polnokrvni, je še povedal in s tem imel v mislih ruska pisatelja Fjodorja Dostojevskega in Antona Čehova.

Ruski zvezdniški režiser na letošnjem filmskem festivalu v Cannesu predstavlja svoj novi film Soproga Čajkovskega. Film smo posneli pred tragičnimi dogodki, je povedal Serebrenikov. Če bi mu nekdo nekaj dni pred začetkom vojne proti Ukrajini rekel, da bo vojna, ne bi verjel, je dodal.

Film Soproga Čajkovskega pripoveduje o burnem zakonu skladatelja Petra Čajkovskega in njegove soproge Antonine Miljukove. Skladatelj se je poročil z njo, da bi prikril svojo homoseksualnost. Film je v tekmovalnem programu 75. filmskega festivala v Cannesu.

17.00 Evropski parlament podprl predloge Evropske komisije o zločinih proti človeštvu

Evropski parlament je medtem sporočil, da je glasoval za potrditev predloga Evropske komisije, ki Eurojustu omogoča, da hrani in analizira dokaze, povezane z vojnimi zločini, genocidom in zločini proti človeštvu. To bi lahko vključevalo DNK, prstne odtise, fotografije, videoposnetke ali zvočne posnetke, poroča nemška tiskovna agencija dpa.

Agencija bo lahko vse dokaze posredovala tudi organizacijam, kot je Meddržavno sodišče, ali ustreznim nacionalnim organom v EU. Preden pa bodo spremembe stopile v veljavo, jih morajo uradno potrditi še države članice EU.

16.00 McDonald's bo ruske restavracije prodal obstoječemu koncesionarju

Ameriški McDonald's je z obstoječim koncesionarjem Aleksandrom Govorom sklenil kupoprodajno pogodbo, v skladu s katero bo Govor kupil celoten portfelj restavracij McDonald's v Rusiji in jih upravljal pod novo blagovno znamko. Pogodba predvideva ohranitev zaposlenih za najmanj dve leti, je poročala nemška tiskovna agencija dpa.

Govor je koncesionar družbe McDonald's od leta 2015 in upravlja 25 restavracij v Sibiriji, so sporočili iz ameriškega podjetja.

McDonald's je v začetku marca, kmalu bo začetku ruske invazije na Ukrajino, zaprl vse svoje restavracije v Rusiji. V ponedeljek pa je ena največjih svetovnih verig s hitro prehrano napovedala, da bo ruski trg zapustila in začela postopek prodaje svojega ruskega premoženja.

Ocenili so namreč, da delovanje v Rusiji po začetku vojne v Ukrajini ni več vzdržno in skladno z vrednotami podjetja.

McDonald's tako zapušča Rusijo po več kot 30 letih. V Rusiji ima skupno 850 restavracij, v katerih je zaposlenih 62.000 ljudi.

Kot so pojasnili v ponedeljek, restavracije po prodaji ne bodo več smele uporabljati imena McDonald's, njihovega logotipa, blagovne znamke ali menija.

15.30  Odziv EK na ruski dekret o plačevanju plina v rubljih

Na evropski komisiji so poudarili, da upoštevanje ruskega dekreta glede plačevanja plina predstavlja kršenje sankcij proti Rusiji, ki jih je EU uvedla zaradi njene invazije na Ukrajino. Glavni govorec komisije Eric Mamer je dodal, da so državam članicam podali smernice, kaj podjetja lahko storijo.

Lahko odprejo bančni račun v valuti, ki je v pogodbi z Gazpromom, plačajo na ta račun v valuti, ki je določena v pogodbi, in podajo izjavo, da zanje to pomeni, da so izpolnili svoje pogodbene obveznosti, je pojasnil in dodal, da ne želi komentirati izjav posameznih podjetij.

Mamer je poudaril še, da so za nadzor nad upoštevanjem sankcij primarno pristojne države članice. Komisija pa lahko posreduje v okviru postopka ugotavljanja kršitev prava EU. Tako bi se komisija odzvala, če države članice v primeru kršenja sankcij ne bi ukrepale. S tem bi Bruselj zagotovil, da se sankcije spoštujejo, je povedal govorec.

15.00  Evropski parlament pozval k ustanovitvi sodišča za obravnavo ruskih zločinov v Ukrajini

Evropski parlament je danes sprejel dve resoluciji, s katerimi poziva EU k ustanovitvi posebnega mednarodnega sodišča, ki bi obravnavalo domnevna ruska kazniva dejanja, storjena v Ukrajini. Hkrati poziva tudi k financiranju reševanja posledic vojne z zaplembo sredstev ruskih oligarhov in polno uporabo obstoječega proračuna EU.

Prva resolucija naj podpre ustanovitev posebnega mednarodnega sodišča za kaznovanje agresije nad Ukrajino, pred katerim bi lahko obravnavali ruske politične voditelje in vojaške poveljnike, poziva EU.

Prav tako poslanci in poslanke želijo, da EU zagotovi vse potrebne človeške in proračunske vire ter upravno, preiskovalno in logistično podporo, potrebno za ustanovitev tega sodišča, so sporočili iz evropskega parlamenta.

Po mnenju evropskega parlamenta poročila o grozodejstvih, kot so vsesplošno obstreljevanje mest, prisilne deportacije, uporaba prepovedanega orožja, napadi na civiliste, usmrtitve in spolno nasilje pomenijo kršitve mednarodnega humanitarnega prava in bi lahko pomenila vojna hudodelstva.

Pri tem so poslanci poudarili, da se ta doslej niso preganjala in da obstaja resna nevarnost, da bodo zaradi nadaljevanja sovražnosti dokazi, povezani z vojnimi zločini, uničeni.

Prav tako v celoti podpirajo ustanovitev skupne preiskovalne skupine na pobudo Litve, Poljske in Ukrajine, ki jo usklajuje Agencija EU za pravosodno sodelovanje v kazenskih zadevah (Eurojust), ter spodbujajo tudi druge države članice, da se ji pridružijo.

Medtem je evropski parlament danes sprejel še resolucijo, v kateri poziva k financiranju za reševanje posledic vojne v Ukrajini z zaplembo sredstev ruskih oligarhov, novimi lastnimi sredstvi EU in polno uporabo obstoječega proračuna EU. Parlament namreč ugotavlja, da obstoječi instrumenti EU ne zadostujejo za ublažitev negativnih učinkov vojne in stroškov sankcij, uvedenih proti Rusiji.

14.27  Premirje z Rusijo je nemogoče brez popolnega umika ruskih vojakov

Najvišji svetovalec ukrajinskega predsednika in član pogajalske skupine Mihajlo Podoljak je dejal, da je premirje z Rusijo »nemogoče brez popolnega umika ruskih vojakov«, poroča Guardian. Podoljak je tvitnil, da Kijeva ne zanima nov »Minsk«, pri čemer se je skliceval na sporazum iz Minska iz leta 2015, pri katerem sta posredovali Francija in Nemčija in je poskušal zagotoviti premirje med ukrajinsko vlado in separatisti, ki jih podpira Rusija na vzhodu Ukrajine. Podoljak je dejal, da dokler Rusija ni pripravljena popolnoma osvoboditi okupiranih ozemelj, so njihova pogajalska skupina orožje, sankcije in denar.

12.35  Googlova ruska podružnica bo razglasila stečaj

Ruska podružnica ameriškega tehnološkega velikana Google bo razglasila stečaj, potem ko so ji ruske oblasti zaradi številnih sporov z Moskvo zasegle bančni račun, so danes sporočili iz podjetja Google Russia. Zaradi zasega bančnega računa podjetje ne more plačevati zaposlenih ter izpolnjevati drugih finančnih obveznosti, so pojasnili. »Google Rusija je objavil obvestilo o nameravanem stečaju,« je za francosko tiskovno agencijo AFP potrdil tiskovni predstavnik podjetja.

»Ker so ruske oblasti zasegle bančni račun družbe Google Russia, naša pisarna v Rusiji ne more delovati, vključno z zaposlovanjem in plačevanjem zaposlenih v Rusiji, plačevanjem dobaviteljev in prodajalcev ter izpolnjevanjem drugih finančnih obveznosti,« je sporočilo podjetje. Kljub temu bo družba strankam v Rusiji še naprej zagotavljala brezplačne storitve, kot so iskanje, youtube, gmail, zemljevidi, android in trgovino Play. Google je v Rusiji že nekaj mesecev pod vse večjim pritiskom, ta pa se je dodatno okrepil z ruskim napadom na Ukrajino konec februarja.

12.13  Scholz: Za članstvo Ukrajine v EU ni bližnjic

Ukrajinske prošnje za članstvo v EU kljub ruski invaziji ni mogoče obravnavati po posebnih pravilih, je danes dejal nemški kancler Olaf Scholz. »Na poti v EU ni bližnjic,« je sporočil in dodal, da bi bilo v nasprotnem primeru to nepravično do držav Zahodnega Balkana. Zavzel pa se je za to, da Unija poišče hiter in pragmatičen način pomoči Kijevu.

»Da na poti v EU ni bližnjic, je tudi zaveza poštenosti do šestih držav Zahodnega Balkana,« je Scholz po poročanju nemške tiskovne agencije DPA danes dejal v nemškem parlamentu. Glede širitve EU na Albanijo, BiH, Srbijo, Črno goro, Severno Makedonijo in Kosovo so voditelji držav članic EU oktobra lani v Sloveniji zgolj potrdili zavezo širitvenemu procesu, kar je bilo razočaranje za šesterico, ki je pričakovala konkreten časovni načrt.

Kot je danes dejal Scholz, države že leta sprejemajo obsežne reforme in se pripravljajo za pridružitev. Zdaj je čas, da EU izpolni, kar jim v okviru pridružitvenega postopka tudi pripada. »Ne gre le za vprašanje kredibilnosti, da izpolnimo svoje obljube. Bolj kot kdaj prej je njihova integracija tudi v našem strateškem interesu,« je poudaril. Vrha EU maja se namerava udeležiti »z jasnim sporočilom, da Zahodni Balkan spada v Evropsko unijo«. Za junij je nato napovedal obisk regije, kjer naj bi predal enako sporočilo.

12.04  Približno polovica strank Gazproma odprla račune v rubljih

Približno polovica podjetij, ki imajo z ruskim energetskim velikanom Gazpromom sklenjene pogodbe o dobavi zemeljskega plina, je odprla račune v rubljih, je dejal podpredsednik ruske vlade Aleksander Novak. Ko bodo znani končni podatki za april, bo po Novakovih besedah pripravljen seznam tistih, ki so plačali v rubljih, in tistih, ki niso. »Mislim, da ima danes pogodbe z družbo Gazprom Export približno 54 podjetij,« je po poročanju tiskovne agencije RIA Novosti, ki jo povzema francoska tiskovna agencija AFP, na današnji konferenci v Moskvi dejal Novak. »Približno polovica jih je pri naši pooblaščeni banki že odprla posebne račune – v tuji valuti in rubljih – za plačilo plina,« je dodal. Kot je še pojasnil Novak, bodo po tem, ko bodo znani končni podatki za april, pripravili seznam »tistih, ki so plačali v rubljih, in tistih, ki niso hoteli plačati«.

11.12  Putin je menda zaradi neuspehov razrešil visoke vojaške poveljnike

Ruski predsednik Vladimir Putin je menda zaradi neuspehov v vojni z Ukrajino razrešil več visokih vojaških poveljnikov. Med njimi naj bi bil poveljnik črnomorske flote Igor Osipov, ki je aprila izgubila svojo glavno ladjo Moskvo, ugotavlja današnje obveščevalno poročilo britanskega ministrstva za obrambo. Med razrešenimi je menda tudi generalpodpolkovnik Sergej Kisel, ki je poveljeval elitni prvi tankovski armadi, ki je poskušala zavzeti Harkov. Načelnik ruskega generalštaba Valerij Gerasimov bi lahko po britanskih podatkih ostal na položaju, vendar ne uživa več Putinovega zaupanja.

V poročilu so Britanci zapisali še, da Kremelj vodi vojaško in varnostno operacijo, ki je polna »prikrivanja in iskanja grešnih kozlov« za neuspehe na bojišču. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je medtem v rednem nočnem videonagovoru rusko invazijo na Ukrajino označil kot »katastrofalno napako« in med drugim dejal, da je Moskvi celo zmanjkalo raket za napade na ukrajinske sile. Ruskim voditeljem je očital, da si ne upajo priznati, da so bile katastrofalne napake v konfliktu storjene »na najvišji vojaški in državni ravni«.

10.54  Za italijansko neodvisnost od ruskega plina bo potrebnega več časa od prvotnih ocen

Italija bo postala neodvisna od ruskega plina v drugi polovici leta 2024, kar je kasneje, kot so sprva ocenjevali, je danes v nagovoru senata dejal predsednik italijanske vlade Mario Draghi. Pri tem je zagotovil, da si vlada prizadeva tudi za povečanje proizvodnje energije iz obnovljivih virov, je poročala francoska tiskovna agencija AFP. Tretje največje gospodarstvo v območju z evrom je močno odvisno od ruskega plina, vendar Italija od začetka ruske invazije na Ukrajino išče nove vire, predvsem v afriških državah, kot je Alžirija. Leta 2021 je 40 odstotkov zemeljskega plina, ki ga je Italija uvozila, prišlo iz Rusije.

Draghi je v senatu pojasnil, da želijo z odpravo birokratskih ovir za naložbe povečati proizvodnjo energije iz obnovljivih virov. To je edini način, da se Italija osvobodi uvoza fosilnih goriv, je povedal. »Vladne ocene kažejo, da lahko postanemo neodvisni od ruskega plina v drugi polovici leta 2024,« je dejal poslancem in dodal, da bodo »prvi učinki« tega načrta vidni že konec letošnjega leta. Italijanski minister za ekološki prehod Roberto Cingolani je aprila ocenil, da država ruskega plina ne bo več potrebovala v 18 mesecih, potem ko je prej napovedal, da bi to lahko trajalo do tri leta. Draghi je obenem ponovno izrazil podporo sankcijam EU proti Moskvi, vključno s predlagano prepovedjo uvoza ruske nafte, čeprav jo trenutno blokira Madžarska, še poroča AFP.

10.53  Svet EU in parlament dosegla dogovor o zakonodaji glede skladiščenja plina

Svet Evropske unije, v katerem so države članice, in evropski parlament sta danes dosegla začasni dogovor o zakonodaji glede skladiščenja plina. Za države, ki nimajo lastne infrastrukture za shranjevanje plina, dogovor predvideva dostop do zalog drugih držav. Med državami brez tovrstne infrastrukture je tudi Slovenija. Evropska komisija je 23. marca v luči ruske invazije na Ukrajino predstavila zakonodajni predlog glede podzemnih skladišč plina, ki predvideva, da bi morala biti ta do letošnje zime 80-odstotno napolnjena, v prihodnjih letih pa 90-odstotno. Evropski parlament in svet sta to v začasnem političnem dogovoru potrdila.

Pogajalci parlamenta in francoskega predsedstva sveta so se obenem dogovorili, da bo poskušala Unija letos skupaj napolniti 85 odstotkov skladiščnih zmogljivosti. Obveznost posamezne članice za polnjenje bo omejena na 35 odstotkov letne porabe plina v zadnjih petih letih. S tem se želijo izogniti nesorazmernemu vplivu na države z velikimi skladiščnimi zmogljivostmi. Za države, v katerih ni skladiščnih zmogljivosti, pa začasni dogovor določa, da bodo imela njihova podjetja dostop do rezerv plina v drugih državah. Na voljo jim bo skladiščna zmogljivost, enakovredna 15 odstotkom letne porabe plina v zadnjih petih letih, pri čemer bodo morala prispevati tudi k pokrivanju finančnega bremena obveznosti skladiščenja.

10.52  V napadu na rusko vas ob meji z Ukrajino umrla ena oseba

V ruski vasi Tjotkino je bil v sredo zvečer ubit civilist, poškodovanih pa je bilo več hiš, je na telegramu zapisal guverner regije Kursk Roman Starovojt. Guverner je za napad obtožil Ukrajino, ta pa se po poročanju francoske tiskovne agencije AFP na obtožbe še ni odzvala. O obstreljevanju so poročali tudi iz ruske obmejne regije Belgorod, ki naj bi bila 11. maja po navedbah guvernerja Vjačeslava Gladova tarča ukrajinskega napada, v katerem je umrla ena oseba, tri pa so bile ranjene. Rusija sicer že več tednov poroča o ukrajinskih napadih na svoje ozemlje, aprila pa je Gladkov zatrdil, da so ukrajinski helikopterji napadli cisterne za shranjevanje goriva v Belgorodu.

10.14  Rusija trdi, da se je iz Azovstala predalo skupno 1730 borcev

Rusko obrambno ministrstvo je po njihovem jutranjem brifingu na telegramu povedalo, da se je od ponedeljka iz Azovstala predalo 1730 borcev. To vključuje še 771, ki so se predali v zadnjih 24 urah. Ranjenih je bilo 80 ljudi. Rusko obrambno ministrstvo pravi, da »tisti, ki potrebujejo bolnišnično zdravljenje, prejemajo pomoč v zdravstvenih ustanovah« v Novoazovsku in Donecku. Mednarodni komite za Rdeči križ je izjavil, da je zdaj registriral »na stotine« ukrajinskih ujetnikov, ki so ta teden zapustili jeklarno Azovstal.

09.28  Sholz: Potrebujemo sklad za pomoč pri obnovi Ukrajine

Nemški kancler Olaf sholz je dejal, da mora Evropska unija začeti pripravljati solidarnostni sklad za pomoč pri obnovi Ukrajine po vojni, ki bo pomagal kriti milijarde evrov, ki jih bo stala obnova, poroča Reuters.  V nagovoru pred parlamentom pred srečanjem voditeljev EU je Scholz dejal, da ima francoski predsednik Emmanuel Macron prav, da pristop k EU ni stvar nekaj mesecev ali let, kar pomeni, da je toliko bolj pomembno, da se osredotočimo na pragmatično, takojšnjo podporo. »Obnova uničene infrastrukture in revitalizacija ukrajinskega gospodarstva bosta stala milijarde,« je dejal in dodam, da morajo kot EU  začeti postavljati temelje za solidarnostni sklad, ki se financira s prispevki EU in njenih partnerjev, piše Reuters.

Kot je še dejal kancler, bo ruski predsednik Vladimir Putin pripravljen na razpravo o miru šele takrat, ko bo razumel, da ni mogoče zlomiti ukrajinske obrambe.

09.06  Več kot polovica ukrajinskih borcev je zapustilo tovarno Azovstal

Več kot polovica ukrajinskih borcev, ki so bili v mariupoljski jeklarni Azovstal, jo je zdaj zapustilo, je ruska tiskovna agencija Tass v četrtek navedla Denisa Pušilina, vodjo proruskih separatistov, ki nadzorujejo območje. Ni bilo takoj jasno, na koliko borcev se je skliceval Pušilin, Reuters pa trditve, kot opozarjajo, ni mogel takoj preveriti. Ukrajina in Rusija sta dali nasprotujoča si poročila o tem, koliko borcev je zapustilo elektrarno.

08.42  Moskva: Več kot 900 ukrajinskih borcev iz Azovstala odpeljanih v zaporniško kolonijo

Več kot 900 ukrajinskih borcev, ki so se skrivali v mariupoljski jeklarni Azovstal, so odpeljali v zaporniško kolonijo na ozemlju pod ruskim nadzorom, je sporočila Moskva, poroča BBC. Ukrajina je tamkajšnjim vojakom ukazala, naj se predajo, saj je bil to del dogovora, ki sta ga sklenili obe strani, saj poskuša rešiti njihova življenja. Zaloge hrane in vode naj bi bile v tovarni že nekaj tednov redke. Tiskovna predstavnica ruskega zunanjega ministrstva Maria Zakharova je v sredo povedala, da se je od torka predalo 959 ukrajinskih pripadnikov. Od tega jih je bilo 51 zdravljenih zaradi poškodb, preostale pa so poslali v nekdanjo zaporniško kolonijo v mestu Olenivka v regiji Doneck, ki je pod ruskim nadzorom.

Ministrstvo za obrambo v Kijevu je dejalo, da upa na »postopek izmenjave ... za čimprejšnjo repatriacijo teh ukrajinskih junakov«, poroča AFP. Njihova usoda ostaja nejasna, tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov pa ni hotel povedati, ali jih bodo obravnavali kot zločince ali vojne ujetnike. Ukrajinsko obrambno ministrstvo se je zavezalo, da bo storilo »vse potrebno« za reševanje tistih, ki so še vedno v obsežni mreži predorov in bunkerjev pod jeklarno.

07.49  Ameriški senat potrdil novo veleposlanico v Ukrajini

Ameriški senat je v sredo potrdil karierno diplomatko Bridget Brink na mesto veleposlanice v Ukrajini, potem ko so se ZDA po treh mesecih znova odločile odpreti vrata svojega predstavništva v Kijevu, poroča francoska tiskovna agencija AFP.  Bridget Brink je bila pred tem imenovanjem ameriška veleposlanica na Slovaškem. V preteklosti je kot strokovnjakinja za Vzhodno Evropo in območje Kavkaza opravljala več nalog znotraj ameriškega State Departmenta. Med drugim je bila namestnica veleposlanika v Uzbekistanu in Gruziji.

ZDA so svoje veleposlaništvo v Kijevu zaprle 14. februarja, deset dni pred začetkom ruske invazije. Ameriški diplomati so sicer še naprej zagotavljali storitve iz mesta Lvov na zahodu države.

07.00  Ministri G7 o krepitvi ukrajinskega gospodarstva

Finančni ministri G7 se bodo danes sestali v Nemčiji v upanju, da bodo pripravili načrt za krepitev ukrajinskega gospodarstva, ki ga je uničila vojna, poroča Guardian. Ministrica za finance Združenih držav Amerike Janet Yellen je pred srečanjem v Koenigswinterju dejala, da to, kar so se do zdaj dogovorili, ni dovolj, in pozvala ameriške partnerje, naj se »pridružijo pri povečanju njihove finančne podpore«. Združene države so napredovale s paketom pomoči v vrednosti 40 milijard dolarjev za polnjenje blagajne in vojaških zalog Kijeva. Japonska pa je v četrtek zjutraj sporočila, da bo pomoč Ukrajini podvojila na 600 milijonov dolarjev v usklajeni potezi s Svetovno banko.

06.55  Zelenski: Domnevna uporaba laserskih orožnih sistemov kaže ne neuspeh ruske invazije

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v svojem nočnem nagovoru dejal, da domnevna ruska uporaba laserskih orožnih sistemov »kaže na popoln neuspeh invazije« in da so bile storjene napake na najvišji ravni, piše Guardian. Njihovo uporabo je primerjal s propagandnimi prizadevanji nacistične Nemčije, ki promovira »čudežno orožje« (wunderwaffe). Rusija je trdila, da uporablja novo generacijo laserskega orožja za zažiganje dronov.

06.40  Guterres: Prehranska kriza bi lahko trajala leta

Generalni sekretar ZN António Guterres je opozoril, da bi pomanjkanje hrane, ki ga je povzročila vojna v Ukrajini, lahko povzročilo »podhranjenost, množično lakoto in pomanjkanje oziroma krizo, ki bi lahko trajala leta« po vsem svetu, njegove besede povzema Guardian. Zaradi ruskega napada na sosednjo državo so dobave iz ukrajinskih pristanišč, od koder so pred tem izvažali ogromne količine žit, kot sta pšenica in koruza, ter sončničnega olja, zdaj ustavljene. To je že vodilo v zmanjšanje globalne ponudbe hrane in bistveno povečanje cen alternativ. Svetovne cene hrane so tako zdaj že skoraj 30 odstotkov višje, kot so bile pred letom dni. »Na našem svetu je dovolj hrane, če le delujemo skupaj. A če tega problema ne rešimo danes, bomo v prihodnjih mesecih soočeni z globalnim pomanjkanjem hrane,« je bil jasen generalni sekretar ZN. Po njegovem učinkovite rešitve temu problemu ni, če tako ukrajinska proizvodnja kot tudi proizvodnja gnojil v Rusiji in Belorusiji znova ne postaneta del svetovnega trga, poročajo tuje tiskovne agencije in britanski BBC.

Guterres je v govoru na vrhu o hrani v New Yorku Rusijo pozval, naj odpravi blokado Črnega morja, ki preprečuje pošiljke ukrajinskega žita na čezmorske trge. »Bodimo jasni: učinkovite rešitve za krizo s hrano ni brez ponovne vključitve ukrajinske proizvodnje hrane,« je dejal Guterres. »Rusija mora dovoliti varen in stabilen izvoz žita, shranjenega v ukrajinskih pristaniščih.« Dejal je tudi, da potekajo intenzivni pogovori z Rusijo, da bi poskušali najti rešitev. Rusija in Ukrajina skupaj proizvedeta skoraj tretjino vseh žit na svetu, Ukrajina pa je pred vojno izvažala okoli 12 odstotkov vseh žit na svetu, 15 odstotkov koruze in kar polovico sončničnega olja. Njena glavna pristanišča so zdaj zaradi blokade ruskih ladij odrezana od sveta, kopenske poti pa so bistveno manj učinkovite.

00.30  Pahor začenja uradni obisk na Poljskem: posvetili naj bi se predvsem vojni v Ukrajini

Predsednik Borut Pahor danes odhaja na tridnevni uradni obisk na Poljsko, kjer se bo srečal s poljskim gostiteljem Andrzejem Dudo, obiskal bo tudi nekdanje nacistično koncentracijsko taborišče Auschwitz. Obisk je namenjen tudi počastitvi 30-letnice diplomatskih odnosov med državama, sicer pa naj bi se posvetili predvsem vojni v Ukrajini. Gre za nadaljevanje rednega dialoga med državama na najvišji politični ravni, predsednika Pahor in Duda pa se pogosto srečujeta, so sporočili iz urada slovenskega predsednika.

Pahor se bo ob začetku obiska na Poljskem danes srečal s študenti varšavske univerze in z njimi spregovoril o prihodnosti Evropske unije. V petek bodo na vrsti pogovori z gostiteljem Dudo, v soboto pa muzejski kompleks v nekdanjem nacističnem taborišču Auschwitz-Birkenau. Tam bo predsednik Slovenije pri spominskem obeležju položil venec, po napovedih se bo seznanil tudi s stanjem obnove bloka 17, kjer naj bi bila postavljena stalna razstava o slovenskih internirancih in internirankah. Pahor se je na povabilo poljskega predsednika Dude udeležil tudi slovesnosti v Varšavi ob osemdesetletnici začetka druge svetovne vojne leta 2019, predsednika pa sta leta 2018 v Gorlicah skupaj odkrila tudi spomenik slovenskim žrtvam prve svetovne vojne padlim na galicijski fronti.