ZDA so ponovne odprle veleposlaništvo v Kijevu

20.55 ZDA so ponovne odprle veleposlaništvo v Kijevu

 ZDA so danes znova odprle svoje veleposlaništvo v Kijevu, ki je bilo zaradi ruske invazije na državo pred tem tri mesece zaprto. Kot je v izjavi sporočil ameriški State Department, so sprejeli dodatne ukrepe za okrepitev varnosti svojih kolegov, ki se vračajo v ukrajinsko prestolnico.

ZDA so svoje veleposlaništvo v Kijevu zaprle 14. februarja, 10 dni pred vdorom ruskih enot v državo. Ameriški diplomati so še naprej zagotavljali storitve iz mesta Lvov na zahodu države.

19.30 Nekaj sto ukrajinskih vojakov domnevno ostaja v Azovstalu

Vodja separatistične ljudske republike Doneck Denis Pušilin je danes novinarjem v Mariupolju dejal, da je bilo na območju jeklarne okoli 2000 borcev, po množični predaji pa naj bi jih še »malo manj kot pol« ostalo znotraj Azovstala. Med predanimi borci po njegovih besedah ni poveljnikov bataljona Azov, ukrajinske skrajne desne nacionalistične vojaške skupine, ki je sicer formalno del ukrajinskih oboroženih sil.

18.30 Nemčija bo Češki v zameno za vojaško pomoč Ukrajini dala 15 tankov leopard

Nemčija bo Češki namenila 15 tankov leopard 2A4, je danes potrdila nemška ministrica za obrambo Christine Lambrecht. Gre za nadomestilo Češki, ki je od začetka vojne v Ukrajini tamkajšnji vojski dobavila znatno količino orožja, vključno s tanki sovjetske izdelave, poroča nemška tiskovna agencija dpa.

Iz češkega obrambnega ministra so sporočili, da bodo z Nemci pričeli tudi pogovore o nakupu 50 modernejših tankov nemške izdelave leopard 2A7+. Podarjenih 15 tankov bi lahko skupaj s strelivom in rezervnimi deli prispelo na Češko še pred koncem leta. Usposabljanje čeških oboroženih sil za koriščenje teh tankov bo izvajala nemška vojska.

Češka je od začetka vojne 24. februarja Ukrajini namenila vojaško pomoč v vrednosti 138 milijonov evrov, je za francosko tiskovno agencijo AFP povedal predstavnik za odnose z javnostmi češkega obrambnega ministrstva Jakub Fajnor. 

16.50 Evropska komisija predlaga dodatnih devet milijard za Ukrajino

Evropska komisija v luči prizadevanj za pomoč in obnovo Ukrajini pri soočanju s posledicami ruske invazije predlaga novo izredno makrofinančno pomoč v višini do devet milijard evrov, je danes sporočila predsednica komisije Ursula von der Leyen. EU ima po njenem prepričanju odgovornost in strateški interes pri vodenju obnove Ukrajine.

14.45  Ruski vojak na kijevskem sodišču priznal umor civilista

Prvi ruski vojak, ki mu sodijo zaradi vojnih zločinov med vojno v Ukrajini, je danes na kijevskem sodišču priznal krivdo po vseh točkah obtožnice. 21-letnemu Vadimu Šišimarinu, ki je obtožen naklepnega umora 62-letnega civilista, grozi dosmrtna kazen, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Šišimarin, vojak iz sibirske regije Irkutsk, je priznal, da je 28. februarja v ukrajinski severovzhodni regiji Sumi s strelom iz avtomatske puške ubil neoboroženega civilista. Po navedbah tožilcev je Šišimarin vodil enoto v tankovski diviziji, ko so bili napadeni. Nato so menda on in štirje drugi vojaki ukradli avto in na poti srečali 62-letnega kolesarja, ko je bilo Šišimarinu ukazano, naj ga ustreli, kar je tudi storil.

Po predhodnih navedbah iz urada generalne državne tožilke je Šišimarin to storil, da bi civilistu preprečil prijavo položaja skupine ruskih vojakov. Ukrajinsko tožilstvo je sicer registriralo že več kot 10.000 domnevnih vojnih zločinov med vojno v Ukrajini. V torek je Mednarodno kazensko sodišče (ICC) v Ukrajino poslalo 42-člansko ekipo, ki jo sestavljajo preiskovalci, forenziki in podporno osebje. V državi bodo preiskali domnevne vojne zločine po ruski invaziji, po besedah ICC pa gre za največjo tovrstno misijo v zgodovini njihovega delovanja.

13.59  Rusija napovedala množični izgon diplomatov evropskih držav

Rusija je danes 85 diplomatov Francije, Italije in Španije razglasila za nezaželene osebe in jim ukazala, da zapustijo državo. Gre za povračilni ukrep, potem ko so evropske države aprila množično izgnale ruske diplomate v okviru skupnih evropskih prizadevanj v povezavi z rusko invazijo na Ukrajino. Rusko zunanje ministrstvo je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP danes 34 francoskih, 24 italijanskih in 27 španskih diplomatov razglasilo za persone non grate.

Rusko ministrstvo je v sporočilu za javnost, s katerim so Pariz obvestili o izgonu francoskih diplomatov, aprilsko odločitev Francije o izgonu ruskih diplomatov označilo kot provokativno in neutemeljeno. Francosko zunanje ministrstvo je v svojem odzivu zapisalo, da močno obsoja izgon svojih diplomatov iz Rusije, pri čemer so dodali, da takšna poteza Moskve nima legitimne podlage. Italijanski premier Mario Draghi pa je potezo ruskih oblasti označil za »sovražno dejanje«. Pariz je sprva aprila izgnal šest diplomatov, ki so jih obtožili vohunjenja, nato pa še dodatnih 35 zaradi njihovega delovanja »proti francoskim varnostnim interesom«. Italija je takrat sočasno napovedala, da bo odrekla gostoljubje 30, Španija pa približno 25 ruskim diplomatom.

13.00  Slovenija podpira odločitev Švedske in Finske za pridružitev Natu

Slovenija v celoti spoštuje in podpira odločitev Švedske in Finske za pridružitev zvezi Nato, so danes sporočili s slovenskega zunanjega ministrstva, pri čemer so obe državi označili za najtesnejši partnerici zavezništva. Švedska in Finska sta prav danes vložili uradno prošnjo za sprejem v Nato.

»Finska in Švedska sta najtesnejši partnerici zveze Nato, zato v celoti spoštujemo in podpiramo njuno odločitev za pridružitev zavezništvu,« so zapisali v sporočilu ministrstva. Pri tem so izrazili prepričanje, da »morajo Natova vrata ostati odprta za evropske države, ki se želijo pridružiti članstvu ter izpolnjujejo pogoje za to«. »Slovenija je od nekdaj podpornica Natove politike odprtih vrat in zagovarja, da ima vsaka država suvereno pravico do samostojne zunanje politike, vključno s povezovanjem na varnostnem področju in vključevanju v obrambna zavezništva,« so še sporočili iz Mladike.

12.57  Ukrajina je sporočila, da je do zdaj umrlo več kot 28.000 ruskih vojakov

Po podatkih ukrajinskih oboroženih sil je bilo ubitih okoli 28.300 ruskih vojakov, odkar so vojaki napadli Ukrajino 24. februarja, piše Guardian. Generalštab ukrajinskih oboroženih sil je v posodobitvi, ki so jo objavili na svoji strani na facebooku, povedal, da je Rusija v zadnjem dnevu izgubila 400 več osebja. Poleg tega je Rusija izgubila 1251 tankov, 3043 oklepnih vozil, 586 topniških sistemov, 199 raketnih sistemov za več izstrelitev, 91 sistemov zračne obrambe, 202 bojni letali ter 13 vojaških ladij in čolnov.

12.34  Nekdanji kancler Schröder zaradi vezi z Rusijo ob nadaljnje privilegije

Nekdanji nemški kancler Gerhard Schröder, ki je deležen kritik, ker ni izrecno obsodil ruske invazije na Ukrajino, bo kmalu ob dodatne privilegije. Nemška vladajoča koalicija pod vodstvom socialdemokratov (SPD), ki jim Schröder pripada in jih je nekoč tudi vodil, želi močno zmanjšati njegove posebne pravice, ki jih uživa kot nekdanji kancler. V skladu s predlogom vlade, ki naj bi ga v četrtek potrdil parlamentarni odbor za proračun, bi Schröder izgubil svojo pisarno in zaposlene. Bo pa bivši kancler, ki je bil na oblasti med letoma 1998 in 2005, smel obdržati pokojnino in osebno zaščito, poroča nemška tiskovna agencija DPA.

Opozicijski konservativci so se zaradi Schröderjevih stikov z Rusijo zavzeli celo za to, da se mu odvzame tudi pokojnina. Opozicija je trdila, da Schröder škoduje mednarodnemu ugledu Nemčije s tem, ko se ni oddaljil od ruskega predsednika Vladimirja Putina po začetku invazije na Ukrajino in se je odločil obdržati položaje v različnih ruskih energetskih podjetjih.

12.27  Peskov: Ukrajina je popolnoma nepripravljenja na nadaljevanje pogajanj

Tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov je dejal, da v mirovnih pogajanjih z Ukrajino ni bilo premika, in trdil, da Kijev kaže popolno nepripravljenost, da bi jih nadaljevali, poroča Guardian. »Pogajanja ne napredujejo in opažamo popolno nepripravljenost ukrajinskih pogajalcev, da bi nadaljevali ta proces,« njegove besede povzema Reuters. Peskov je v preteklosti dejal, da so bila poročila o nameravani invaziji Rusije na Ukrajino »votla in neutemeljena« iznajdba zahodnih medijev, februarja pa je dejal, da bodo ruske čete »potegnili nazaj v svoje stalne baze« po sklenitvi skupne vojaške vaje z Belorusijo. Včeraj je tiskovna agencija Interfax navedla namestnika ruskega zunanjega ministra Andreja Rudenka, ki je dejal, da se Rusija in Ukrajina ne pogovarjata »v nobeni obliki« in da se je Kijev »tako rekoč umaknil iz pogajalskega procesa«.

10.18  Rusija o »nezakonitih dejanjih ukrajinskih oboroženih formacij«

Rusko obrambno ministrstvo je prek telegrama sporočilo, da je preiskovalni odbor Rusije zahteval posredovanje informacij o »nezakonitih dejanjih ukrajinskih oboroženih formacij, povezanih z uporabo civilnih predmetov za vojaške namene«, navaja Guardian. Brez dokazov trdi, da je »bataljon Azov uporabljal stavbe vrtcev in šol kot vojašnice« in da pripadniki bataljona 'Aidar' opremljajo tudi strelne položaje na mestih, ki za to niso namenjena, kar predstavlja resnično nevarnost za civilno prebivalstvo. Rusko obrambno ministrstvo tudi trdi, da so ukrajinske sile v regiji Dnepropetrovsk vzpostavile vojaške operacije v bolnišnicah in da »osebje in paciente zdravstvenih ustanov držijo kot živi ščit«. »V okviru kazenskih zadev, ki se preiskujejo, bo preiskovalni odbor te podatke zabeležil in še naprej ugotavljal vse okoliščine incidenta, pa tudi ukrajinske varnostne sile, ki so vpletene v to,« so še zapisali.

10.10  Rusija trdi, da se je pri Azovstalu v zadnjih 24 urah predalo 694 ukrajinskih borcev

Rusko obrambno ministrstvo je zapisalo, da se je od ponedeljka iz jeklarne Azovstal predalo skupno 959 borcev. Zapisali so, da se je v zadnjih 24 urah predalo 694 ukrajinskih borcev, ki so bili oblegani. Rusija pravi, da je bilo ranjenih skupno 80 med tistimi, ki so se predali, od tega jih je bilo 51 odpeljanih v bolnišnico. Poleg tega Rusi trdijo, da so čez noč ubili 270 ukrajinskih borcev in da je bilo 54 enot vojaške opreme onesposobljenih. Trdijo tudi, da so sestrelili dve letali in 15 dronov. Trditve niso bile neodvisno preverjene, opozarja Guardian.

08.30  Finska in Švedska sta uradno predali prošnjo za članstvo v Natu

Švedska in Finska sta danes v Bruslju uradno vložili prošnji za vstop v Nato. Prošnji sta generalnemu sekretarju zavezništva Jensu Stoltenbergu davi predala veleposlanika obeh držav. Obe doslej nevtralni državi sta se za vstop v Nato odločili zaradi ruske invazije na Ukrajino. Generalni sekretar Nata Stoltenberg je dejal, da je to zgodovinski korak, ter izrazil upanje, da bo postopek sprejetja obeh držav hitro zaključen. Članici bosta predvidoma postali že v nekaj mesecih.

Stoltenberg je z zadovoljstvom sprejel prošnji Švedske in Finske za sprejem v Natu in ju označil za »najbližji partnerki« zavezništva. »Vaše članstvo v Natu bo povečalo našo skupnost varnost,« je dejal v navzočnosti veleposlanika Švedske pri Natu Axela Wernhoffa in Finske Klausa Korhonena na sedežu Nata v Bruslju. »Zaveznice bodo zdaj razmislile o naslednjih korakih na vaši poti v Nato,« je še dejal Stoltenberg. Kot je povedal, bo zavezništvo čim prej ocenilo njuno kandidaturo za članstvo, vendar je treba upoštevati varnostne interese vseh zaveznic. Skliceval se je na nedavne ugovore Turčije.

Pridružitev novih članic mora potrditi vseh 30 dosedanjih. Za zdaj mu nasprotovanje izraža Turčija, ki je kritična do domnevnih povezav obeh držav z v Turčiji prepovedano Kurdsko delavsko stranko (PKK) in kurdsko milico YPG v Siriji. A v Stockholmu in Helsinkih kot tudi v drugih zahodnih zaveznicah ostajajo optimistični, da bo mogoče premostiti pomisleke Turčije. Veleposlaniki držav članic Nata naj bi o prošnji Švedske in Finske razpravljali danes in bi lahko dali zeleno luč za začetek uradnih pogovorov z državama glede njunih prošenj, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Več zaveznic v Natu, predvsem Velika Britanija, je državama že ponudilo varnostna zagotovila v vmesnem obdobju pred dejanskim vstopom, ko bo tudi zanju veljal 5. člen o skupni obrambi.

08.10  EU bo okrepila obrambno strategijo v indo-pacifiški regiji

Evropska unija se je odločila, da bo okrepila svojo obrambno strategijo v indo-pacifiški regiji glede na strah pred naraščajočo prisotnostjo Kitajske in zaskrbljenost za mednarodni red, ki ga je sprožila ruska invazija na Ukrajino, poroča Guardian. »Naš moto je vedno sodelovati, kadar je le mogoče, a tudi braniti, kadar je to potrebno,« je dejal Gabriele Visentin, posebni odposlanec EU za Indo-Pacifik. »Ni usmerjen proti državi ali drugim, ampak je le način za krepitev naših zmogljivosti in naše verodostojnosti v smislu obrambe naših interesov. Kot je dejal, ni dokazov, ki bi kazali, da je vojna neizbežna v tej regiji, a je EU zaskrbljena, da večstranski red, ki temelji na pravilih, ne more biti v celoti spoštovani.« Aprila je premier Salomonovih otokov podpisal varnostni sporazum z LR Kitajsko, ta pa je povzročil vznemirjenje v okoliških državah, ki jih skrbi prihodnosti indo-pacifiškega območja.

07.40  Ukrajina nadaljuje prizadevanja za evakuacijo preostalih borcev iz jeklarne Azovstal

Ukrajinske oblasti delajo vse, kar je mogoče in nemogoče, da bi rešile preostale borce, ujete v jeklarni Azovstal v Mariupolju, je danes dejala namestnica ukrajinskega obrambnega ministra Hana Maljar. Iz jeklarne Azovstal so v torek evakuirali več kot 250 ukrajinskih borcev, ki so bili tam ujeti več kot dva meseca. 53 huje ranjenih vojakov so prepeljali v mesto Novoazovsk, 211 v mesto Olenivka, obe mesti pa sta pod nadzorom proruskih upornikov, poroča BBC. Na vprašanje, koliko ukrajinskih borcev je še vedno v jeklarni Azovstal, je Hana Maljar odgovorila le, da ukrajinske oblasti poznajo število ujetih vojakov in civilistov in razumejo obseg reševalne operacije, vendar so to tudi občutljive informacije, ki jih ne sme razkrili, dokler reševalna operacija ne bo končana. Hkrati je ukrajinske borce opisala kot »naše junake« in poudarila, da je bila evakuacija edini način za njihovo rešitev, saj je »vojaška deblokada« preprosto nemogoča.

06.50  Usoda več kot 260 ukrajinskih vojakov, evakuiranih iz Azovstala, ostaja nejasna

Usoda več kot 260 ukrajinskih vojakov, ki so ta teden po več tednih v jeklarni Azovstal v Mariupolju prišli iz jeklarne, ostaja nejasna. Borci so se namreč predali in so jih premestili na ozemlje pod ruskim nadzorom, piše Guardian. Namestnik ukrajinskega obrambnega ministra je dejal, da jih bodo zamenjali v izmenjavi ujetnikov, vendar so nekateri ruski uradniki dejali, da bi jim lahko sodili ali jih celo usmrtili. Poslanci ruske državne dume so sporočili, da bodo predlagali nove zakone, ki bi lahko povozili izmenjavo ujetnikov borcev, o katerih Moskva trdi, da so »teroristi«.

Ruski preiskovalci so povedali, da nameravajo zaslišati vojake in bi jih lahko obtožili »zločinov, ki jih je ukrajinski režim zagrešil proti civilnemu prebivalstvu na jugovzhodu Ukrajine«. V torek zvečer je sedem avtobusov z ukrajinskimi vojaki zapustilo tovarno Azovstal v pristaniškem mestu in prispelo v nekdanjo zaporniško kolonijo v mestu Olenivka v Donecku, ki je pod ruskim nadzorom, poroča Reuters.

00.30  Bruselj bo predstavil načrt za odpravo odvisnosti Evrope od ruske energije

Evropska komisija bo danes predstavila načrt za odpravo odvisnosti Evrope od ruske energije REPowerEU, katerega namen je okrepiti odpornost energetskega sistema EU. Osnutek načrta, ki je odziv na rusko invazijo v Ukrajini in njene posledice, je predstavila že v začetku marca.

Komisija predlaga oblikovanje načrta za okrepitev odpornosti energetskega sistema EU, ki bo temeljil na dveh stebrih. Prvi steber je diverzifikacija dobav plina, in sicer z večjim uvozom utekočinjenega zemeljskega plina in plina prek plinovodov od neruskih dobaviteljev. Prvi steber bi vključeval tudi večjo proizvodnjo in uvoz biometana ter obnovljivega vodika, je že v začetku marca sporočila komisija.

Drugi steber pa predvideva hitrejše zmanjšanje porabe fosilnih goriv v domovih, zgradbah, industriji in energetskih sistemih. To bi lahko dosegli z večjo energetsko učinkovitostjo, večjo uporabo obnovljivih virov ter okrepitvijo elektrifikacije. Komisija je marca ob predstavitvi osnutka načrta REPowerEU predlagala zmanjšanje uvoza ruskega plina za dve tretjini do konca tega leta. Poleg tega pa predlaga še odpravo odvisnosti Evrope od ruskega plina, nafte in premoga najpozneje do leta 2030.