Vojakom iz Azovstala naj bi sodili v separatistični Doneški ljudski republiki

20.47 Okoli 20 držav Ukrajini ponudilo novo vojaško pomoč

Okoli 20 držav je Ukrajini ponudilo novo vojaško pomoč, je danes dejal ameriški obrambni minister Lloyd Austin. Na drugem srečanju vojaške kontaktne skupine za Ukrajino, ki je tokrat potekalo prek spleta, so sodelovali obrambni ministri iz več kot 40 držav. Ministre je nagovoril ukrajinski kolega Oleksij Reznikov, ki jim je predstavil stanje v Ukrajini, ki se od 24. februarja brani pred rusko invazijo, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Austin je pozdravil zagon donacij in dobav orožja Ukrajini po prvem srečanju te skupine v ameriškem letalskem oporišču Ramstein v Nemčiji pred štirimi tedni. Ob novih napovedih pomoči je Austin dejal, da »veliko držav podarja nujno potrebno topniško strelivo, obalne zaščitne sisteme, tanke in ostala oklepna vozila«. Mnogo ostalih držav Ukrajincem ponuja možnost usposabljanja vojakov.

Po Austinovih besedah se je Danska zavezala, da bo Ukrajini poslala protiladijski raketni sistem Harpoon, Češka pa ponuja bojne helikopterje, tanke in raketne sisteme. Austin javnosti ni zaupal, kaj vse vključuje 40 milijard ameriških dolarjev vreden paket pomoči za Ukrajino, ki so ga sprejele ZDA. Kot navaja AFP, se namreč pojavljajo špekulacije, da bodo Američani Ukrajincem dobavili tudi rakete, ki bi med drugim omogočale precizne napade znotraj meja Rusije.

20.20 Zajetim ukrajinskim vojakom iz Azovstala bodo sodili

Vodja separatistov v Donecku Denis Pušilin je napovedal, da bodo ukrajinskim vojakom, ki so se predali v jeklarni Azovstal v Mariupolju, sodili.

»Ujetniki iz Azovstala so na ozemlju Doneške ljudske republike. Na njenem ozemlju načrtujejo organizacijo mednarodnega sodišča,« je izjavil ruskim državnim medijem. »Zdaj se pripravlja statut sodišča.« Iz poročila sicer ni jasno, s kakšnimi obtožbami bodo obtožili ukrajinske vojake.

Mednarodni odbor Rdečega križa (ICRC) je sicer danes sporočil, da bo preveril pogoje in obravnavo vojakov iz jeklarne Azovstal v Mariupolju, ki so se nedavno predali ruskim silam. Registracija vojnih ujetnikov s strani ICRC lahko te vojake zaščiti pred nevarnostjo, da izginejo brez sledu, je dejala predstavnica ICRC Mirella Hodeib.

Po besedah tiskovne predstavnice ICRC je prednostna naloga Rdečega križa preveriti pogoje pridržanja in ravnanja z vojnimi ujetniki, da bi preprečili njihovo izginotje in ohranili stik z njihovimi družinami, poroča ukrajinska državna agencija Ukrinform.

Hodeib je pri tem opozorila, da bodo vse informacije o številu in osebnih podatkih ukrajinskih borcev, ki so zapustili jeklarno, ostali zaupni in ne bodo objavljeni. »Ne bomo javno objavili seznamov ali imen ljudi, ki smo jih obiskali, ali tistih, ki jih bomo obiskali v prihodnosti,« je povedala.

Predstavnica ICRC je pojasnila, da se lahko družine, ki iščejo informacije o pogrešanih sorodnikih, obrnejo na urad Centralne agencije za poizvedovanje (CTA) pri ICRC. Spomnila je, da je ICRC marca ustanovil ločen CTA za obravnavo izključno »mednarodnega oboroženega konflikta v Ukrajini«, poroča španska tiskovna agencija EFE.

19.43 Ukrajinsko sodišče nekdanjega predsednika Janukoviča znova obtožilo izdaje

Ukrajinsko sodišče je odredilo aretacijo nekdanjega predsednika Ukrajine Viktorja Janukoviča. Obtožilo ga je izdaje, in sicer zaradi sporazuma, ki ga je podpisal leta 2010, nanašalo pa se je na podaljšanje ruskega zakupa pomorskih objektov na Krimu. Sporazum, ki je v Ukrajini znan kot sporazum iz Harkova, je Rusiji omogočil, da je obdržala črnomorsko floto v krimskem pristanišču Sevastopol.

Janukovič, ki je po množičnih protestih leta 2014 pobegnil v Rusijo, je bil sicer v odsotnosti obsojen že na 13 let zapora. Tedanja obtožba izdaje je bila povezana s pismom, ki ga je 1. marca 2014 poslal Vladimirju Putinu, v njem pa ga prosil, naj uporabi rusko vojsko in policijo za vzpostavitev reda v Ukrajini.

17.29 Ukrajinsko tožilstvo preiskuje okoli 13.000 primerov vojnih zločinov

Ukrajinska generalna tožilka Irina Venediktova je v intervjuju za Washington Post objavila, da preiskujejo že več kot 13.000 primerov domnevnih ruskih vojnih zločinov. Kijev je Rusijo že velikokrat obtožil grozodejstev in brutalnosti nad civilisti. Ruska stran streljanje na civiliste in vpletenost v vojne zločine vztrajno zavrača.

17.27 Ruski diplomat pri Združenih narodih zaradi vojne v Ukrajini odstopil

Ruski diplomat pri Združenih narodih v Ženevi, Boris Bondarev je v znak protesta proti ruski vojni v Ukrajini odstopil. V pismu, ki je bilo razposlano številnim diplomatskim predstavništvom v Ženevi je obsodil »agresivno vojno, ki jo je Putin sprožil proti Ukrajini in pravzaprav proti celotnemu zahodnemu svetu«.

Svetovalec na misiji Moskve pri Združenih narodih Bondarev je v pismu sporočil, da po 20 letih dela v diplomatski službi odhaja, in obsodil rusko invazijo na zahodno sosedo. »Še nikoli me ni bilo tako sram svoje države,« je ob tem dejal diplomatskim kolegom. Po njegovih besedah vojna ni le zločin proti ukrajinskemu ljudstvu, ampak morda tudi najhujši zločin proti ljudstvu Rusije.

Poudaril je, da ministrstvo za zunanje zadeve danes ni namenjeno diplomaciji, temveč gre za vojno hujskaštvo, laži in sovraštvo. Bondarev je dodal, da si tisti, ki so zasnovali to vojno, želijo ostati na oblasti za vedno, živeti v razkošnih palačah, pluti na jahtah, ki so po tonaži in stroških primerljive s celotno rusko mornarico, uživati neomejeno moč in popolno nekaznovanost.

»Rusija nima več zaveznikov in za to je kriva le njena nepremišljena in slabo zastavljena politika,« je pristavil v pismu, ki ga povzema francoska tiskovna agencija AFP.

Odstop Bondareva, ki po navedbah več diplomatskih virov ni bil prvi odstop ruskega diplomata po invaziji pred tremi meseci, je bil pa zagotovo najbolj odkrit, je požel nekaj navdušenih odzivov. Vodja organizacije za varstvo človekovih pravice UN Watch s sedežem v Ženevi Hillel Neuer je denimo pozval vse druge ruske diplomate pri Združenih narodih in po svetu, naj sledijo njegovemu moralnemu zgledu in odstopijo.

17.15 Rusi v okupiranem Hersonu uvajajo rubelj kot uradno valuto

V ukrajinski regiji Herson, ki je pod nadzorom Moskve, so napovedali uvedbo rublja kot uradne valute poleg ukrajinske grivne. Glavno mesto v regiji Herson je bilo sicer prvo večje mesto, ki so ga ruske sile uspele okupirati. Vodja regionalne uprave Vladimir Saldo je danes napovedal, da imajo vsi trgovci »pravico, kasneje pa tudi dolžnost« prikazati cene v obeh valutah, v grivnah in ruskih rubljih. »Menjalni tečaj ruskega rublja bo dvakrat višji od tečaja grivne, dva ruska rublja za eno grivno,« je napovedal in dodal, da bo v naslednjih dneh ruska banka odprla podružnico v Hersonu.

16.07 Poljska prekinja pogodbo z Rusijo za dobavo plina

Poljska bo uradno prekinila pogodbo o dobavi zemeljskega plina, ki jo ima sklenjeno z Rusijo, sta danes napovedala poljska ministrica za podnebje Anna Moskwa in državni sekretar Piotr Naimski. Odločitev o prekinitvi pogodbe, ki je bila v veljavi od leta 1993, je vlada po poročanju poljske tiskovne agencije PAP sprejela 13. maja.

K prvotni pogodbi sta obe strani podpisali več dopolnil, zadnja verzija je iz leta 2010. Ker gre za mednarodno pogodbo, mora poljsko zunanje ministrstvo o prekinitvi še uradno obvestiti rusko vlado, kar se bo po napovedih Moskwe zgodilo še danes.

»Po skoraj 30 letih so se odnosi Poljske in Rusije, povezani z zemeljskim plinom, končali,« je Naimski po navedbah nemške tiskovne agencije dpa dejal na poljskem nacionalnem radiu in objavil na Facebooku. 

Prekinitev pogodbe za dobavo preko plinovoda Jamal ne bo vplivala samo na poljsko dobavo, ampak tudi na tranzit proti Nemčiji. Vendar pa je bil po navedbah agencij ta plinovod zadnje čase uporabljen samo za dobavo v obratni smeri, in sicer iz Nemčije na Poljsko.

15.14 Rusija preučuje italijanski predlog mirovnega načrta za Ukrajino

Rusija preučuje italijanski predlog mirovnega načrta za končanje konflikta v Ukrajini, je danes novinarjem dejal namestnik zunanjega ministra v Moskvi Andrej Rudenko. Načrt je po poročanju italijanskih medijev v četrtek državam članicam G7 in Združenim narodom poslal italijanski zunanji minister Luigi Di Maio.

Kot poroča ruska tiskovna agencija Tass, je Rudenko dejal, da so načrt prejeli, in da ga preučujejo, a dodal, da o njem še niso razpravljali z Italijani. »Ko končamo z analizo, bomo podali oceno,« je še dodal namestnik Sergeja Lavrova.

Vsebina italijanskega načrta širši javnosti ni poznana. V pogovoru za časnik La Stampa je Di Maio minuli teden dejal, da je o njem govoril tudi z generalnim sekretarjem ZN Antoniem Guterresom. »Kar zdaj potrebujemo, je diplomatska protiofenziva,« je sporočil zunanji minister Italije. Po njegovih besedah mora biti prvi cilj v Ukrajini ustavitev bojevanja v nekaterih regijah. Temu bi nato sledilo premirje, pogajanja o nevtralnosti in na koncu še mirovni sporazum.

14.47 Baltske države in Slovaška bodo pozvale k zaplembi ruskega premoženja

Litva, Slovaška, Latvija in Estonija bodo, kot piše Reuters, danes pozvale k zaplembi ruskega premoženja, ki ga je Evropska unija že zamrznila, in sicer z namenom, da bi z njim financirali obnovo Ukrajine po invaziji Rusije.

Ukrajinci so 3. maja ocenili, da bo za obnovo države po uničenju potrebnih okoli 600 milijard dolarjev, ker pa je ruska agresija še v polnem teku, se bo ta vsota najbrž še izrazito povečala, je zapisano v skupnem pismu navedenih držav. »Znaten del stroškov obnove Ukrajine, vključno z odškodninami za žrtve ruske vojaške agresije, mora kriti Rusija,« še piše v pismu, ki naj bi ga danes predstavili finančnim ministrom EU.

13.56  Nekdanja avstrijska ministrica Karin Kneissl odhaja iz ruske družbe Rosneft

Nekdanja avstrijska zunanja ministrica Karin Kneissl, ki je na svoji poroki plesala z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom, je zapustila položaj v upravnem odboru ruskega naftnega velikana Rosneft, so danes sporočili iz podjetja. Podala je odstopno izjavo, ki je začela veljati v petek, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Nekdanja avstrijska ministrica je Putina leta 2018 povabila na svojo poroko, kjer je z njim tudi zaplesala, kar so v objektiv ujeli fotografi. Leto zatem je zapustila avstrijsko vlado in se junija lani kot neodvisna direktorica pridružila upravnemu odboru družbe Rosneft.

Kneisslova je v petek dejala, da je sicer nameravala v upravnem odboru družbe Rosneft ostati do konca svojega enoletnega mandata, ki se izteče junija, in da je družbi že marca sporočila, da se za nov mandat ne bo potegovala, poroča AFP. V družbi Rosneft so se Kneisslovi v izjavi zahvalili za njeno delo v zapletenih mednarodnih razmerah in dodali, da računajo na prihodnje sodelovanje z njo kot neodvisno strokovnjakinjo.

13.42  V Harkovu po ruskem bombardiranju izkopali 150 trupel

Ukrajinski reševalci so izpod ruševin na skoraj stotih lokacijah v severovzhodni ukrajinski regiji Harkov, ki jo ruske sile že od 24. februarja močno bombardirajo, našli najmanj 150 trupel. Pri opravljanju dolžnosti je umrlo pet oseb, poroča španska tiskovna agencija EFE. Namestnik vodje državne službe za izredne razmere v Harkovu Anatolij Torjanik je povedal, da so reševalci v celoti očistili 98 objektov, ki so bili uničeni med ruskim bombardiranjem. »Na žalost smo pod ruševinami našli več kot 150 trupel, med operativnim reševanjem pa so naše enote rešile več kot 250 ljudi,« je dodal.

Pri opravljanju dolžnosti je umrlo pet oseb, med njimi trije vojaški inženirji in dva reševalca, ki so poskušali pogasiti požar, ki ga je povzročilo rusko obstreljevanje. Pri tem je Torjanik opozoril, da so vojaški inženirji v samo prvih dneh po začetku ruske invazije opravili od sto do 120 akcij odstranjevanja min na dan. V manj kot treh mesecih ruske invazije so menda nevtralizirali približno 3000 eksplozivnih naprav. »Do danes imamo še vedno več kot 2000 odprtih zahtevkov za razminiranje z eksplozivnimi napravami, ki so bile najdene na ulicah, naši inženirji pa nimajo dovolj časa, da bi vse mine odpravili,« je dejal Torjanik.

Regija Harkov in njeno glavno mesto z enakim imenom sta sicer od začetka vojne pod močnim udarom ruskih sil, ki se poskušajo prebiti v sosednjo regijo Donbas na vzhodu Ukrajine.

Hkrati je ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski danes opozoril, da je bilo v vasi Desna na severu države prav tako pod ruševinami najdenih 87 trupel.

13.05  Sodišče v Kijevu ruskega vojaka obsodilo na dosmrtno kazen

Sodišče v Kijevu je ruskega vojaka obsodilo na dosmrtno zaporno kazen zaradi umora ukrajinskega civilista. To je prva sodba v sojenju v zvezi z vojnimi zločini, ki jih je izvedla ruska vojska med invazijo na Ukrajino.

Vadim Šišimarin, 21-letni narednik, je bil spoznan za krivega umora 62-letnega Oleksandra Šelipova v regiji Sumi v prvih dneh invazije. Sodbo je v ponedeljek izrekel sodnik Sergij Ahafonov v nabito polni sodni dvorani, v majhni sobi pa je bilo natrpanih na desetine ukrajinskih in tujih televizijskih kamer. Sodnik je dejal, da čeprav je Šišimarin sodeloval pri preiskavi in ​​izrazil obžalovanje, sodišče ne more sprejeti njegove trditve, da ni nameraval ubiti Šelipova, ko je streljal nanj.

13.00 Zelenski v Davosu pozval k maksimalnim sankcijam proti Rusiji

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v nagovoru na Svetovnem gospodarskem forumu v Davosu pozval k »maksimalnim sankcijam« proti Rusiji. Zelenski je dejal, tako Guardian, da Rusija februarja 2022 ne bi napadla Ukrajine, če bi ji po priključitvi Krima leta 2014 zadali hujši gospodarski udarci. Zelenski je predlagal: popoln embargo na nafto, da so vse ruske banke brez izjem izključene iz globalnih sistemov, prekinitev vezi z rusko IT industrijo in predlagal, da trgovine z Rusijo ne bi bilo. Dejal je, da se vsako podjetje, ki zapusti Rusijo, lahko preseli na ukrajinski trg. Dejal je še, da bi podjetjem koristilo, če bi resnično podpirali svobodo.

Glede velikega izziva obnove Ukrajine je Zelenski dejal: »Svetu ponujamo priložnost, da postavi precedens za to, kaj se zgodi, če poskušate uničiti soseda.« Predlagal je, da bi obnovo lahko delno financirali tako, da bi našli rusko premoženje, skrito v tujini, ga zamrznili in ga dodelili posebnemu skladu za pomoč prizadetim v vojni. Zelenski še je citiral Georgea Marshalla, ki je dal svoje ime načrtu za obnovo Evrope po drugi svetovni vojni, ki je dejal, da ne nasprotuje nobeni državi, ampak nasprotuje lakoti, revščini, obupu, kaosu«.

11.58  Mediana: Zaskrbljenost glede Ukrajine narašča, ljudi vedno bolj skrbijo cene osnovnih dobrin

Raziskava Mediane kaže, da zaskrbljenost prebivalcev glede vojne v Ukrajini še vedno narašča. Zdaj je zaradi vojne zaskrbljenih ali zelo zaskrbljenih že skoraj dve tretjini vprašanih, ljudi vedno bolj skrbi, da se bodo zaradi vojne povečale cene osnovnih življenjskih potrebščin in energentov ter da se bomo znašli v humanitarni krizi. Porast cen energentov v tokratnem merjenju Mediane pričakuje 92 odstotkov vprašanih, porast cen osnovnih življenjskih potrebščin pa kar 94 odstotkov vprašanih. To je statistično pomemben dvig glede na prejšnji mesec, ko je to povišanje napovedalo 90 odstotkov vprašanih, opozarjajo na Mediani.

Delež tistih prebivalcev Slovenije, ki pričakujejo, da se bo zaradi vojne v Ukrajini zmanjšala varnost Evrope na splošno, je še vedno okrog 56-odstoten, nekolikšen porast pa ugotavljajo tudi za trditev, da se bomo znašli v humanitarni krizi, in sicer s 44 odstotkov v aprilu na 47 odstotkov v maju. Delež anketirancev, ki menijo, da vojna za prebivalce Slovenije ne bo imela nobenih negativnih učinkov, ostaja pod odstotkom. Medtem ko je bilo v aprilu glede vojne v Ukrajini zelo zaskrbljenih približno 60 odstotkov vprašanih, je v maju ta delež zdaj višji in znaša 63,1 odstotka vprašanih. Delež tistih, ki jih skrbi epidemija koronavirusa, se že nekaj mesecev vrti okrog tretjine vprašanih.

Mediana je merila tudi zadovoljstvo prebivalcev glede zaupanja vladi v sprejemanje pravilnih odločitev za državo in njene pripravljenosti na prihodnje svetovne izzive. Po bistveni spremembi v aprilu 2022 v spremljanju zadovoljstva z delovanjem vlade tokrat ne ugotavljajo pomembnih sprememb. Delež tistih, ki zaupajo vladi, da bo sprejela prave odločitve za našo državo, je 46-odstoten, 41 odstotkov vprašanih pa meni, da je vlada pripravljena na prihodnje svetovne izzive. Takšnih, ki menijo, da se druge države s koronavirusom spopadajo bolje od Slovenije, je še vedno približno 35 odstotkov, tistih, ki jim je izbruh koronavirusa bolj pomagal ceniti tisto, kar imajo, pa je 48 odstotkov.

11.48  Vučić s Putinom ta teden o dobavi zemeljskega plina

Ruski in srbski predsednik Vladimir Putin in Aleksandar Vučić bosta ta teden opravila telefonski pogovor, v katerem naj bi se dogovorila o novem sporazumu o dobavi zemeljskega plina, razkriva srbski časnik Novosti. V pogovoru naj bi določila ceno zemeljskega plina, ki jo bo Srbija plačevala Rusiji v prihodnosti, in trajanje dogovora. Sedanji desetletni dogovor med državama se bo iztekel 31. maja. Dogovori o nadaljevanju dobave plina so se začeli na ravni podjetij, predsednika pa bosta po poročanju Novosti določila pogoje, pod katerimi bo Srbija dobivala ruski plin.

Dodatno težo pogovoru dajejo posledice, ki jih je prinesla ruska agresija na Ukrajino. Beograd se zaradi nje na eni strani sooča s pritiski mednarodne skupnosti, da se pridruži sankcijam Zahoda proti Rusiji, po drugi strani pa je Srbija stoodstotno odvisna od plina, ki prihaja iz Rusije, piše časnik Novosti. Pogovor Vučića s Putinom bo zato izjemno pomemben ter bo imel politične in gospodarske posledice, dodajajo pri časniku.

11.29  Ukrajina opozarja na vojaške aktivnosti na beloruski meji

Po mnenju ukrajinskega generalštaba menda Belorusija kopiči sile in je okrepila svoje aktivnosti na meji z Ukrajino. Hkrati trdijo, da vojskujoče se strani na vzhodu Ukrajine ne dosegajo bistvenega napredka. Rusija sicer še vedno napada Severodoneck, pri tem pa menda pripravljajo novo ofenzivo na bližnje mesto Slovjansk. »Beloruske oborožene sile izvajajo okrepljene izvidniške akcije in so na obmejnem območju namestile dodatne enote,« je danes v svojem poročilu o razmerah zapisal ukrajinski generalštab, ki prav tako opozarja na nevarnost raketnih in zračnih napadov na Ukrajino z beloruskega ozemlja, poroča nemška tiskovna agencija DPA.

Beloruski predsednik Aleksander Lukašenko s svojimi enotami sicer neposredno ne sodeluje v vojni, vendar je ruskim vojakom dovolil, da državo uporabijo kot območje za zbiranje svojih sil. Kijev zato Minska ne vidi kot nevtralnega in se boji morebitnega posredovanja beloruskih vojakov. Medtem ukrajinske oblasti poročajo, da jim je uspelo odbiti ruske sile pri poskusu zavzetja vasi Dovenke zahodno od strateško pomembne ceste med mestoma Izjum in Slovjansk. Neuspešni pa so menda bili tudi nočni napadi v smeri Severodonecka in Bahmuta. Sergij Gaidai je povedal, da je Moskva zbrala sile, ki so se umaknile iz regije Harkov, tiste, ki so sodelovale pri obleganju Mariupolja, proruske separatistične milice in celo enote, ki so bile na novo vpoklicane iz Sibirije, da bi se osredotočile na zavzetje vzhodnih regij Doneck in Lugansk, poroča BBC.

10.44  Dodatni napadi na zdravstvo v Ukrajini

Misija Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) v Ukrajini je na twitterju sporočila, da je »preverila 30 dodatnih napadov na zdravstveno varstvo« v državi, pravi Guardian. Do 23. maja je bilo v Ukrajini potrjenih 248 napadov na zdravstveno varstvo. Ti napadi so se zgodili med 24. februarjem in 19. majem in so povzročili 75 smrtnih žrtev in 59 ranjenih. Zdravstvena oskrba nikoli ne sme biti tarča, so zapisali.

09.50  ZN: Število razseljenih na svetu prvič preseglo sto milijonov

Število razseljenih ljudi na svetu je zaradi ruske invazije na Ukrajino prvič v zgodovini preseglo sto milijonov, je danes opozoril visoki komisar ZN za begunce Filippo Grandi. Dodal je, da je to znak, da moramo rešiti konflikte, predvsem pa nasloviti razloge, zaradi katerih so ljudje prisiljeni k begu, poroča nemška tiskovna agencija DPA. Podatki Urada visokega komisariata za begunce ZN (UNHCR) kažejo, da se je število razseljenih ljudi na svetovni ravni povečalo z 90 milijonov leta 2021 na več kot sto milijonov. Število je poskočilo predvsem zaradi ruske invazije na Ukrajino, zaradi katere je v tujino prebegnilo vsaj šest milijonov Ukrajincev, osem milijonov pa je notranje razseljenih. Razseljenega je tako več kot en odstotek svetovnega prebivalstva, kar je več od celotnega prebivalstva Egipta, 14. najbolj obljudene države na svetu.

»Sto milijonov je grozljiva številka, ki nas mora obenem skrbeti in strezniti. To je rekord, ki ga nikoli ne bi smeli postaviti,« je dejal Filippo Grandi. Dodal je, da je bil mednarodni odziv na begunsko krizo v Ukrajini izrazito pozitiven in kaže, da sočutje še obstaja. Podobno moramo ravnati tudi pri drugih humanitarnih krizah po svetu, je dejal Grandi, vendar se moramo pri tem zavedati, da je človekoljubna pomoč le paliativna, ne more pa rešiti globljih problemov, zaradi katerih krize izbruhnejo. »Edini odgovor na ta trend sta mir in stabilnost, da nedolžni ljudje ne bodo prisiljeni izbirati med nevarnostjo doma ali nevarnim begom v tujino in izgnanstvom,« je dodal visoki komisar ZN za begunce. UNHCR bo vse podatke o prisilnih razselitvah v letu 2021 predstavil v svojem letnem poročilu, ki bo objavljeno 16. junija, še navaja DPA.

07.59  Ukrajina ob ruskih napadih na vzhodu države želi težko orožje

Ukrajinske oblasti so ponovno opozorile Zahod na potrebo po težkem orožju, ki bi jim omogočilo protinapade za ponovno zavzetje ozemlja pod ruskim nadzorom. Ruske sile so medtem okrepile svoja prizadevanja za zavzetje mesta Severodoneck, trenutno pa nadzorujejo že več kot 90 odstotkov regije Lugansk, poroča španska tiskovna agencija EFE. »Pogajati se z državo, ki jemlje ljudi za talce? Imamo boljšo idejo. Svet se mora dogovoriti o dostavi raketometov in drugega potrebnega težkega orožja v Ukrajino za osvoboditev Črnega morja,« je na twitterju zapisal svetovalec ukrajinskega predsednika Mihajlo Podoljak. S tem se je odzval na namige ameriških medijev, da se je Kijev pripravljen pogajati z Moskvo o deblokadi svojih pristanišč ob obali Črnega morja.

Prejšnji teden je namestnik ruskega zunanjega ministra Andrej Rudenko deblokado pristanišč povezal z odpravo zahodnih sankcij, vezanih na ruski izvoz. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski pa je Rusijo obtožil kraje ukrajinske pšenice v okupiranih delih države in dodal, da je ruska blokada onemogočila odpremo 22 milijonov ton žita. Oborožitev ukrajinske vojske s težkim orožjem tako po navedbah Kijeva ostaja ključna potreba za zajezitev ruske ofenzive, ki trenutno poteka na vzhodu Ukrajine, zlasti v regiji Lugansk, kjer ruske enote po navedbah ukrajinskih oblasti nadzorujejo več kot 90 odstotkov ozemlja.

Ameriški predsednik Joe Biden je sicer v soboto odobril najnovejši sveženj vojaške in humanitarne pomoči Ukrajini v skupni vrednosti 40 milijard dolarjev, ki bo znatno povečal dotok zahodnega orožja v Ukrajino. Poleg tega je danes na sporedu drugo srečanje vojaške kontaktne skupine za Ukrajino, na katerem sodelujejo obrambni ministri več kot 40 držav. Vsekakor se Ukrajina pripravlja na dolgotrajno vojno, tamkajšnje oblasti pa so v nedeljo podaljšale vojno stanje in splošno vojno mobilizacijo do 23. avgusta 2022, torej ukrepe, v okviru katerih je po besedah Zelenskega državi uspelo zbrati vojsko s 700.000 vojaki.

07.40  Nova Zelandija bo poslala vojaško osebje v Združeno kraljestvo za usposabljanje ukrajinskih vojakov

Nova Zelandija bo napotila še 30 vojakov v Združeno kraljestvo, da bi pomagala usposobiti 230 ukrajinskih vojakov pri uporabi puške havbice, navaja Guardian. Novozelandska premierka Jacinda Ardern je v ponedeljek sporočila, da bodo vojaki svoje ukrajinske kolege usposabljali za uporabo lahke poljske puške L119 kalibra 105 mm. Napotitev je še en način, kako bi Nova Zelandija lahko podprla Ukrajino, da se brani pred rusko invazijo, je dejala premierka. »Ves čas napada Rusije na Ukrajino smo bili jasni, da je tako očiten napad na nedolžna življenja in suverenost druge države napačen, naš odgovor pa ni vključeval samo obsodbe Rusije, ampak praktično podporo Ukrajini,« je dejala.

07.34  Število smrtnih žrtev v Rusiji podobno kot v vojni v Afganistanu

V prvih treh mesecih, odkar je Rusija napadla Ukrajino, je verjetno doživela podobno število žrtev, kot jih je doživela Sovjetska zveza med svojo devetletno vojno v Afganistanu, trdi britansko obrambno ministrstvo, kot njegove podatke povzema Guardian. Kombinacija »slabe taktike na nizki ravni, omejenega zračnega pokrivanja, pomanjkanja fleksibilnosti« in poveljevalnega pristopa, ki je »pripravljen okrepiti neuspeh in ponoviti napake«, je privedla do visoke stopnje žrtev, je v svojem zadnjem objavljenem poročilu zapisala britanska obveščevalna služba. Število žrtev v ofenzivi na Donbas se še naprej povečuje, še navaja poročilo.

06.45  Zelenski nagovoril Svetovni gospodarski forum v Davosu

Konflikt v Ukrajini je zaznamoval svetovni gospodarski forum v Davosu. Kijev bo nadaljeval svojo diplomatsko protiofenzivo, tako da bo ciljal na svetovno poslovno in politično elito, ki se zbira v švicarskem gorskem letovišču Davos med štiridnevnim srečanjem vodilnih svetovnih podjetij, poroča Guardian. Pogovori se bodo začeli v ponedeljek z videonagovorom ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega.

»To je najvplivnejša gospodarska platforma na svetu, kjer ima Ukrajina kaj povedati,« je dejal ukrajinski predsednik v prejšnjem nagovoru. Zelenski želi tudi zaznamovati odprtje ukrajinske hiše Davos, foruma za Kijev in njegove mednarodne podpornike. »Ukrajinska hiša Davos bo gostila dialog o varnosti, sankcijah, humanitarni pomoči, obnovi in ​​revitalizaciji Ukrajine in še več,« je zapisano v uradni izjavi.

06.40 Zelenski:  Na vzhodu vsak dan umre do sto Ukrajincev

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v sinočnjem nagovoru dejal, da na vzhodni fronti vsak dan umre od 50 do sto Ukrajincev – zdi se, da se to nanaša na vojaške žrtve, piše Guardian. Najhujši boji so osredotočeni okoli pobratenih mest Severodoneck in Lisičansk v Lugansku, eni od dveh regij, ki sestavljata Donbas. Sergij Gaidai, guverner Luganska, je v intervjuju za lokalno televizijo dejal, da Rusija uporablja taktiko »požgane zemlje« v regiji in da je bil Severnodoneck napaden iz »štirih ločenih smeri«, čeprav ruskim silam ni uspelo vdreti v mesto. Poročilo britanske obveščevalne službe, objavljeno v nedeljo, je trdilo, da je mesto Severnodoneck v ukrajinski vzhodni regiji Lugansk ena od »neposrednih taktičnih prednostnih nalog« Rusije.

Ruski zračni napadi so zadeli ukrajinske sile v regijah Mikolajev in Donbas ter ciljali na poveljniške centre, čete in skladišča streliva, je v nedeljo sporočilo rusko obrambno ministrstvo. Generalmajor Igor Konašenkov, tiskovni predstavnik obrambnega ministrstva, je dejal, da so rakete iz zraka zadele tri poveljniške točke in štiri skladišča streliva v Donbasu.

00.30 Ministri EU o pripravah na vrh Unije prihodnji teden

Ministri EU, pristojni za evropske zadeve, se bodo danes sestali na zasedanju v Bruslju, v ospredju katerega bodo priprave na vrh voditeljev držav članic prihodnji teden. Vrh bo posvečen Ukrajini, razpravljali pa bodo tudi o ukrepih za soočanje s posledicami vojne. Ministri EU bodo pri tem opravili razpravo o vladavini prava na Madžarskem. Na dnevnem redu vrha bo med drugim nadaljnja humanitarna, vojaška in finančna podpora Ukrajini, ki se še naprej sooča z rusko agresijo. Voditelji bodo prav tako govorili o predlogu za pomoč Ukrajini pri povojni obnovi, ki ga je prejšnji teden predstavila evropska komisija.

Obravnavali bodo tudi predloge komisije glede vlaganj v obrambo in njen predlog načrta za odpravo odvisnosti od ruskih energentov REPowerEU. Večina od teh tem bo verjetno tudi na dnevnem redu junijskega rednega vrha voditeljev, o katerem bodo ministri prav tako razpravljali danes. V razpravi o Ukrajini bodo ministri najverjetneje spregovorili tudi o šestem paketu sankcij proti Rusiji, ki še vedno ni bil sprejet.