Najstarejše mesto ima mlado dušo

Vse toplejši pomladni dnevi kar vabijo na izlete, ker se spodobi, da imajo starejši prednost, pa smo jo na začetku nove sezone potepanj mahnili na Ptuj, v najstarejše slovensko mesto, ki ima še kako živahen utrip. Edina težava je, da mesto ob Dravi ponuja preprosto preveč zanimivosti za en sam dan, zato smo bili složni: prihodnjič bomo ostali dlje.

Ljubljansko kotlino so prekrivali oblaki in od doma smo se spet spravili prepozno, ko je bilo sonce že visoko na nebu. Otroka sta se prepirala na zadnjih sedežih, skratka, od lanskega leta se ni spremenilo prav nič. Komorno razpoloženje se je izboljšalo na drugi strani trojanskih predorov, ko je posijalo sonce, na Ptuju pa je bilo že prijetno toplo.

Otroka sta imela po uri in pol vožnje in ravsanja napad volčje lakote, zato smo se takoj po pristanku v pekarni okrepčali s pistacijevimi in čokoladnimi rogljički in sirovimi štručkami, potem pa krenili naravnost do starega mestnega jedra. Tu je cerkev zavetnika mesta, svetega Jurija, ob njej pa se ponosno bohoti mestni stolp, ki je tudi cerkveni zvonik in so ga nedavno popolnoma prenovili.

Mitološki pevec in skopuški graščaki

Stolp z baročno čebulno streho ima častitljivo zgodovino. Ptuj je bilo bogato mesto na križišču pomembnih trgovskih poti, jantarjeve, ki je povezovala severnojadranski prostor z Baltikom, in poti vzdolž reke Drave. Meščani, ki so se bali napadov Ogrov, so že v 10. stoletju postavili opazovalni stolp, kasneje je bil prezidan v gotskem slogu. V pisnih virih so ga prvič omenili leta 1376, sredi 16. stoletja pa mu je dal današnjo podobo italijanski gradbenik Antonio de Piva.

Ko je v 17. stoletju pogorel cerkveni zvonik, je cerkev 54 metrov visoki stolp začela uporabljati za potrebe župnije. Z vrha (družinska vstopnica stane 15 evrov) se ponuja čudovit razgled na grad, staro mestno jedro z Dravo in Ptujsko jezero, stolp pa se ponaša tudi s svetovno rekorderko, uro z najdaljšim nihalom na svetu, ki meri skoraj 21 metrov, njegova utež pa tehta 303 kilograme. Zanimivo je, da je ura na ptujskem mestnem stolpu postavljena le na treh straneh, tista stran, ki je obrnjena proti gradu, pa je prazna, ker skopa grajska gospoda ni želela prispevati svojega deleža zanjo.

Obisk term je popoln zaključek izleta. FOTO: Urša Izgoršek

Veličasten je tudi ogromen zvon na vrhu stolpa, ki tehta 3150 kilogramov. Ob lanski prenovi mestnega stolpa so ga pregledali, speskali in ponovno vpeli v obnovljeni leseni jarem. Na zvonu je latinski napis s prošnjo k Bogu za zaščito in pomoč, ki se sklicuje na svetega Donata in svetega Petra. Na spodnjem robu je vgraviran podpis livarja: »Tekel skozi ogenj sem, leta 1706 Konrad Schneider iz Celja ulil me je.«

Nekoč je bilo v stolpu šest zvonov, a vse druge je morala cerkev leta 1914 oddati za topove. Posebno doživetje je, ko zvon začne biti ravno, ko si na vrhu stolpa, in z glasbeno spremljavo pospremi krasen razgled. Mestni stolp je tudi dokaz, da pravica nikoli ni enaka za vse. Nekoč je bil namreč tudi zapor, v katerem so lahko kazen prestajali pomembni in bogati meščani, ki so plačevali višje denarne kazni, medtem ko so revnejši plačevali nižje kazni, a so zato gnili v blatnih kehah pod zemljo.

Pred mestnim stolpom na Slovenskem trgu stoji Orfejev spomenik iz 2. ali z začetka 3. stoletja, izdelan iz pohorskega marmorja. Skoraj pet metrov visoki antični nagrobnik je poimenovan po reliefu, ki prikazuje Orfeja, kako v žalosti za izgubljeno Evridiko igra tako ganljivo, da se okrog njega zberejo živali. V spodnjem delu spomenika so vidne luknje za okove obsojencev, saj so ga v 16. stoletju mestne oblasti uporabljale kot pranger – sramotilni steber.

V bližini je veliko prijetnih lokalčkov, v katerih lahko posedite ob kozarcu odličnega ptujskega belega vina, a naš podmladek za kaj takega žal nima pretiranega posluha.

Simbolika demonske maske

Toliko bolj jima je bil všeč obisk Kurentove hiše, ki jo najdete le lučaj od Orfejevega spomenika na naslovu Murkova ulica 7. V interaktivnem muzeju dodobra spoznamo kurente, se podučimo o kulturni dediščini in različnih tipih najbolj znanega slovenskega pustnega lika, ogled pa se začne z ogledom filma, ki predstavi simboliko te demonske maske.

Orfejev spomenik so postavili v 2. stoletju mestnemu županu Marku Valeriju Veru. FOTO: Mankica Kranjec/STO

Obhodi kurentov, ki vsako leto znova odženejo zimo in prinesejo pomlad, so od leta 2017 vpisani tudi na Unescov seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva. Vstopnina za odrasle znaša sedem, za otroke pa pet evrov. Kurentova hiša je odprta od 12. do 18. ure, ob torkih pa je zaprta.

Nad najstarejšim slovenskim mestom se bohoti mogočen grad, v njem pa domuje Pokrajinski muzej Ptuj-Ormož. Grajski grič je bil poseljen že v davnem petem tisočletju pred našim štetjem, prebivalci antične Petovije pa so tu postavili trdnjavo in svetišča. V 11. stoletju, ko je bilo mesto v lasti salzburške nadškofije, je na tem prostoru nastala utrdba, nadškofi pa so grad oddali gospodom Ptujskim, ki so v tristoletnem obdobju na Ptuju zgradili dominikanski in minoritski samostan ter romarsko cerkev na Ptujski Gori.

Posebna dragocenost grajske zbirke so tapiserije iz 17. stoletja. FOTO: Agata Rakovec Kurent

Med letoma 1656 in 1802 so na gradu prebivali grofje Leslie, do konca druge svetovne vojne, ko je bil nacionaliziran in spremenjen v muzej, pa so bili njegovi gospodarji grofje Herbersteini. Danes je na njem na ogled čudovito pohištvo nekdanjih gospodarjev, večinoma gre za predmete grofov Herbersteinov, ki so jih v začetku 20. stoletja pripeljali z gradov Hrastovec in Vurberk. Nekaj predmetov je bilo po letu 1945 pripeljanih tudi z drugih gradov, predvsem z baročnega dvorca Dornava.

Posebna dragocenost zbirke so bruseljske tapiserije iz 17. stoletja, ki prikazujejo Odisejevo zgodbo in pastoralne prizore in so del zapuščine Lesliejev. Na ogled je tudi zbirka portretov, glasbil, tradicionalnih pustnih mask, slik na steklo in orožja; otroke bo navdušilo, da lahko potežkajo čisto pravi meč. Zelo zanimive so tudi turkerije, slike s turškimi motivi iz 17. stoletja, ki upodabljajo znamenite turške vojskovodje in dostojanstvenike, dame iz Osmanskega imperija in prebivalce daljnih dežel. Vstopnina za odrasle je deset evrov, za otroke pet, grad pa si lahko od torka do petka ogledate od 10. do 18. ure, po 15. aprilu pa do 20. ure.

Z gradu smo se spustili še do minoritskega samostana na obrobju starega mestnega jedra, ki se ponaša z bogato baročno fasado, ogleda vredna pa je tudi mestna hiša, delo dunajskega arhitekta Maxa Ferstla v nemškem neogotskem slogu z začetka 20. stoletja.

Večji od Londona in Dunaja

Priče veličastne preteklosti na Ptuju srečamo na vsakem koraku. Tu je bila naselbina že v mlajši kameni dobi, v pozni železni dobi so se v teh krajih naselili Kelti, leta 1518 pr. n. št. pa je keltska naselbina prešla pod rimsko nadoblast in velika antična naselbina Poetovio je bila eno največjih mest v antični provinci Panoniji.

Ogled Kurentove hiše se začne s poučnim filmom o simboliki naše najbolj znane pustne maske. FOTO: Agata Rakovec Kurent

V tretjem stoletju je bil Ptuj najpomembnejše mesto na naših tleh, z okolico je imelo 30.000 prebivalcev in je bilo večje od takratnega Londona s 15.000 prebivalci ali Dunaja z 10.000 do 15.000 prebivalci. V čas velikega rimskega imperija sodijo tudi mitreji, svetišča mitraizma, vere, ki so jo v te kraje prinesli vojaki in uradniki iz vzhodnih rimskih provinc. Častili so Mitro, odposlanca boga sonca Sola na zemlji. Na Ptuju je bilo kar pet svetišč boga Mitre, ptujski mitreji pa sodijo med najbolje ohranjene na svetu. Na kraju I. in III. mitreja, rimskih svetišč iz 2. in 3. stoletja, si lahko še danes ogledate njune temelje, oltarje, reliefe in podobe, povezane s kultom, rimsko dediščino mesta in arheološke ostanke iz tega časa pa povezuje arheološki park Poetovio.

Ko zakruli v želodčkih, je čas, da se poglobimo še v Okuse Ptuja. Tako so poimenovali menije, ki jih navdihujejo lokalne sestavine in značilni okusi tega območja, v sedmih ptujskih gostilnah (Grabar, Ribič, Amadeus, Grand hotel Primus, Pri Ovinku, Pomaranča in Gostišče pri Tonetu) pa trihodni meni ponujajo po enotni ceni 27 evrov.

Po kosilu prija sprehod in Ptuj ponuja obilico možnosti za rekreacijo. S kolesom se lahko podate po priljubljeni Dravski kolesarski poti, ki iz Avstrije skozi Dravograd, Radlje ob Dravi, Maribor, Ptuj in Ormož vodi naprej proti Varaždinu in Legradu, ali pa s kolesom ali peš krenete po idilični Poti na mestni vrh, ki vodi med vinogradi in sadovnjaki in ponuja panoramske razglede na Ptuj.

Svetovno znani prebivalci Ptuja so vpisani tudi v Unescov register nesnovne dediščine človeštva. FOTO: Agata Rakovec Kurent

Dolga je od 12 do 16 kilometrov in ponuja številne zanimivosti, od rimskega kampa, vinogradniškega muzeja do železniškega parka in druge kulturne dediščine. Če za izhodišče izberete Terme Ptuj, vam bo vzela štiri ure in 15 minut, iz starega mestnega jedra pa tri ure in 45 minut. Usmerjajo vas ikona grozda in planinske označevalne table.

Mi smo kolesarjenje prihranili za drugič in si za konec privoščili razvajanje v Termah Ptuj, kjer je otroka okupiral predvsem tobogan, starejši del družine pa je užival v velikem plavalnem bazenu. Ob razgledu na vse tobogane, ki na zunanjem bazenu čakajo na poletne mesece, sta otroka navdušeno vzkliknila: Še bomo prišli sem! Ja, res bomo.