»Zapustil bom Belo hišo, če bo potrjena Bidnova zmaga«

Ameriški predsednik Donald Trump je v četrtek prvič po volitvah 3. novembra dejal, da bo zapustil Belo hišo, če bo Joe Biden uradno potrjen za zmagovalca predsedniških volitev. Ob tem je, ko je odgovarjal na nekaj novinarskih vprašanj, hkrati vztrajal, da bi bila potrditev Bidnove zmage napaka, ker je pri volitvah šlo za ogromno prevaro.

Na vprašanje, ali bo prostovoljno zapustil Belo hišo po Bidnovi prisegi 20. januarja 2021, je Trump odgovoril, da zagotovo. Takoj nato je dodal, da se do takrat lahko še marsikaj zgodi. Predsednik je govoril z novinarji v Beli hiši po tem, ko je poklical ameriške vojake po svetu in jim čestital za zahvalni dan.

Biden je na volitvah osvojil več kot 80 milijonov glasov ameriških volivcev, Trump pa nekaj manj kot 74 milijonov. Biden je tudi osvojil 306 elektorskih glasov. Za zmago jih je bilo potrebnih 270.

Trump je leta 2016 z zmagami po državah osvojil prav tako 306 elektorskih glasov. To je takrat označil za zgodovinsko zmago.



Vendar je tudi takrat govoril o prevari, ker je Clintonova osvojila skoraj tri milijone glasov volivcev več. Ustanovil je tako imenovano komisijo za preiskavo prevar, ki pa ni ugotovila ničesar.

Trump je v četrtek priznal, da bo zapustil Belo hišo, a hkrati z ničimer ni nakazal, da bo kadarkoli priznal poraz. »Zelo težko bo priznati, ker vemo, da je bila velika prevara. Čas je na naši strani,« je dejal Trump in dodal, da bi bilo glasovanje elektorjev 14. decembra za Bidna napaka.

Dejal je, da pozna odgovor na vprašanje, ali se bo udeležil Bidnove inavguracije, in dodal, da tega še ni pripravljen deliti z drugimi. Prav tako še ni pripravljen govoriti o možnosti ponovne kandidature leta 2024.

Da se je sprijaznil s porazom, kaže po oceni poznavalcev njegovo vztrajanje, naj novinarji ne dovolijo Bidnu, da si prilasti zasluge za cepivo proti novemu koronavirusu. »Cepiva, to sem jaz in jaz sem priganjal ljudi bolj, kot jih je priganjal kdorkoli,« je dejal Trump. Čeprav ni nobenih dokazov o kakšnih velikih ali organiziranih prevarah, Trump seje dvom o legitimnosti ameriškega volilnega sistema samo zato, ker je izgubil in ne more sprejeti poraza.



Trump se je tudi pritoževal, da ni prav, da Biden že napoveduje imena članov svoje vlade, čeprav je Trump sam po treh tednih zavlačevanja odobril začetek procesa tranzicije.

Senatni republikanci se večinoma ne oglašajo, ker potrebujejo Trumpa za drugi krog volitev 5. januarja v Georgii, ki bo odločal, kdo bo imel večino v senatu. Vodja senatne večine Mitch McConnell potrebuje Trumpovo volilno bazo za ohranitev svojega položaja in Trump je v četrtek potrdil, da bo šel v Georgio na zborovanje v podporo obema republikanskima senatnima kandidatoma.

Letošnje volitve v ZDA so bile paradoksalne s tega vidika, da je Trump poskrbel za veliko udeležbo republikanskih volivcev, ki so izvolili republikanske kongresne in druge kandidate po državah, sam pa je volitve izgubil. Brez Trumpa tako velike udeležbe ne bi bilo. Kar velja tudi za demokratsko stran, kjer so volivci volili predvsem proti Trumpu, in ne toliko za Bidna.