Nekoliko manjši inflacija in bančna kriza

Februarska inflacija v ZDA, merjena v primerjavi z istim mesecem lanskega leta, je s šestimi odstotki še vedno visoka, a nižja od januarske 6,4-odstotne. Brez najbolj muhastih cen hrane in energije bi bila celo le 5,5-odstotna, merjeno v primerjavi s prejšnjim mesecem pa se je znižala sedmič zapored od junijskega 9,1-odstotnega vrhunca. To so pomirjujoče novice po včerajšnjih borznih pretresih zaradi stečajev kalifornijske banke Silicon Valley Bank ter newyorške Signature Bank, ki sta izbrisala sto milijard dolarjev borznih vrednosti.

Ameriško centralno banko Federal Reserve, ki bo prihodnji teden odločala o obrestnih merah, čakajo nove dileme. Celo ob manjšem višanju obrestnih mer od zaporednih lanskih se številni ekonomisti bojijo recesije, še več stečajev bank ter hudih težav za prebivalstvo, ki ga poleg visokih cen hrane in energije vse bolj tepejo tudi visoke najemnine in hipoteke. Trg delovne sile pa s 311.000 novimi februarskimi zaposlitvami ostaja vroč in drugi ekonomisti svarijo pred prehitrim rahljanjem denarne politike. Fed je res začel že septembra lani krčiti svoj portfelj državnih obveznic ter s tem količino denarja v obtoku, kar velja za enega najpomembnejših vzvodov za preprečevanje inflacije, demokratski predsednik Joe Biden pa nadaljuje ekspanzivno proračunsko in drugo politiko.

Predsednika Feda Jeroma Powella čakajo težke odločitve o obrestnih merah. FOTO: Kevin Lamarque/Reuters

Lansko hitro višanje obrestnih mer za zajezitev inflacije se kaže kot eden najpomembnejših vzrokov za stečaj banke zagonskih podjetij iz Silicijeve doline SVB, kot s kratico imenujejo Sillicon Valley Bank, skupaj z zelo dvomljivimi odločitvami že odstavljenega vodstva. To je denar nalagalo v vrednostne papirje z nizkimi dobički, in ko so varčevalci dobili možnost precej večjih celo v nekaterih državnih obveznicah, so mnogi začeli dvigovati svoj denar in banka se je znašla v likvidnostnih težavah. Ko se je to razvedelo, je nastala panika.

V Beli hiši upajo, da so jo pomirili z zagotovili za vse bančne depozite, in ne le tiste pod že zdaj varnimi 250.000 dolarji. Vprašanje pa je, koliko bank se je še zaračunalo v zadnjih negotovih investicijskih časih in ameriški investitor Robert Kiyosaki, ki je pravilno napovedal padec investicijske banke Lehman Brothers kot uvod v finančno krizo 2008, zdaj s prstom kaže na Credit Suisse. Vsaj v torek so delnice osme največje investicijske banke sveta padle za pet odstotkov, a so pravkar naznanili osem milijard dolarjev izgub v lanskem letu. Kljub temu zatrjujejo, da je njihov položaj zelo drugačen od tistega, ki je ameriško korporacijo za zavarovanje bančnih depozitov FDIC prisilil v prevzem Silicon Valley Bank.

Newyorška borza FOTO: Michael M. Santiago/Getty Images via AFP

Kiyosaki stopnjuje alarm zaradi trga obveznic, ki je ta čas veliko obsežnejši od delniškega, Fed pa je po njegovem hkrati gasilec in povzročitelj požara. Danes pa so se okrepile delnice First Republic Bank, Western Aliance in PacWest, katerih trgovanje so morali v ponedeljek zaradi visokih borznih izgub ustaviti, in ameriške bančne oblasti upajo, da je mogoče težave zadnjih dni pripisati »idiotskim odločitvam« vodstva Silicon Valley Bank. Obrvi pa dviguje tudi njihova institucija za zavarovanje vseh bančnih depozitov obeh propadlih bank, ki jo mnogi enačijo z reševanjem sistemsko nepomembnih finančnih institucij.