WHO objavila načrt pripravljenosti in odziva na izbruh opičjih koz

Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) je danes objavila načrt strateške pripravljenosti in odziva na izbruh mpoxa oziroma opičjih koz, s katerim naj bi preprečili nadaljnji prenos virusa med ljudmi. Objava načrta sledi razglasitvi javnozdravstvene krize globalnih razsežnosti zaradi izbruha mpoxa 14. avgusta, so sporočili iz WHO.

Smrtnost zaradi opičjih koz v našem okolju bistveno manjša kot v Afriki

»Izbruh mpoxa v Demokratični republiki Kongo in sosednjih državah je mogoče nadzorovati in tudi ustaviti,« je ob objavi načrta povedal generalni direktor WHO Tedros Adhanom Ghebreyesus in dodal, da za to potrebujejo celovit načrt ukrepov, ki bo usklajen z državami članicami, mednarodnimi agencijami, nacionalnimi in lokalnimi partnerji ter civilno družbo. »Načrt temelji na načelih pravičnosti, globalne solidarnosti, opolnomočenja skupnosti, človekovih pravic in medsektorskega usklajevanja,« je še zagotovil.

Načrt temelji na načelih pravičnosti, globalne solidarnosti, opolnomočenja skupnosti, človekovih pravic in medsektorskega usklajevanja, je poudaril Tedros Adhanom Ghebreyesus. FOTO: Pierre Albouy/Reuters

Države članice so bile o njem obveščene minuli petek in ga lahko dopolnijo. Načrt zajema šestmesečno obdobje od septembra do februarja prihodnje leto. WHO predvideva, da bodo z državami članicami in partnerji, vključno z afriškimi Centri za nadzor in preprečevanje bolezni (Africa CDC), za odziv na javnozdravstveno krizo potrebovali 135 milijonov dolarjev oziroma približno 121 milijonov evrov. WHO bo kmalu objavila poziv za financiranje, so še sporočili.

WHO je zaradi izbruha nove različice opičjih koz v Afriki nedavno razglasila najvišjo stopnjo opozorila – javnozdravstveno krizo globalnih razsežnosti. Izpostavila je, da izbruh ni še en covid-19, saj je o virusu opičjih koz in načinih za njegov nadzor že veliko znanega.

Opičje koze so nalezljiva bolezen, ki se širi ob stiku s kožnimi ranami okuženega ali z materiali, ki so se dotikali kože okuženega. Prav tako lahko okužba nastane z izmenjavo telesnih tekočin ali kapljično. Najpogosteje se širi med ljudmi, ki so med seboj v tesnem stiku. Simptomi bolezni so povišana telesna temperatura, glavobol, bolečine v mišicah, otekle bezgavke, mrzlica in izčrpanost. Običajno se razvije tudi izpuščaj.