Smrtnost zaradi opičjih koz v našem okolju bistveno manjša kot v Afriki

Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) je zaradi izbruha nove različice opičjih koz v Afriki v sredo razglasila javnozdravstveno krizo globalnih razsežnosti, kar je najvišja stopnja opozorila. Pakistanske zdravstvene oblasti so danes potrdile prvi primer okužbe z opičjimi kozami letos in proučujejo, za katero različico gre. Prvi primer okužbe z novo različico opičjih koz zunaj Afrike so sicer v četrtek potrdili na Švedskem. Kitajska je medtem zaradi nevarnosti širitve okužbe uvedla strožji nadzor na meji.

Mateja Logar s Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana je danes pojasnila nekaj stvari v povezavi z mpoxom. Obstajata dva podtipa virusa opičjih koz (mpox): centralnoafriški, ki se širi zdaj, in zahodnoafriški, ki je bil problematičen leta 2022. Takrat so pristojni pripravili protokole za obravnavo bolnikov tako v ambulantnem okolju kot tudi za tiste, ki bi teoretično potrebovali hospitalizacijo, je dejala.

Dr. Mateja Logar. FOTO: Igor Mali/Slovenske novice

Danes sestanek z NIJZ

»Takrat smo vložili kar nekaj truda, da smo v Slovenijo pripeljali cepivo. Stvari so torej nekako vpeljane, danes pa je predviden tudi sestanek z NIJZ, da še enkrat prevetrimo te poti in pripravljenost na nacionalnem nivoju,« je povedala.

Razlika med zahodnoafriškim in centralnoafriškim podtipom virusa je ta, da centralnoafriški povzroča težji potek bolezni in umrljivost je večja. A kot je opozorila Logarjeva, so to podatki za Afriko: »V tem okolju, kjer je bolezen endemska, je smrtnost pri centralnoafriškem okrog desetodstotna, medtem ko je pri zahodnoafriškem smrtnost nekje do enega odstotka.«

Težko je sicer te podatke prenesti v zahodni svet, kjer sta osnovno zdravstveno stanje prebivalstva in zdravstvena oskrba bistveno drugačna. Tako da je verjetno smrtnost v našem okolju bistveno manjša kot v Afriki.

V štirih dneh po vročini tudi izpuščaji

Infektologinja je pojasnila, da je sam potek bolezni med obema podtipoma podoben. Oba se začneta z visoko vročino, mrazenjem, slabim počutjem, bolečinami v mišicah in glavobolom, kar je podobno kot pri večini infekcijskih bolezni. Za tem se zelo hitro pojavijo povečane bezgavke.

FOTO: Christophe Simon/AFP

Približno eden do štiri dni po pojavu vročine se pojavijo izpuščaji, in sicer praviloma nekje na obrazu, v enem ali dveh dneh pa se razširijo po vsem telesu, vključno z dlanmi in s podplati. Prisotni so lahko tudi na očesni zenici in na sluznicah.

»V nasprotju z noricami se tukaj vsi izpuščaji pojavijo sočasno, tako da so vsi v isti fazi. Za norice je namreč značilno, da se izpuščaji pojavljajo v večjih fazah. Kar pomeni, da pri mpoxu tudi kraste odpadejo bolj ali manj sinhrono.« Kot je dodala, so opičje koze sorodne črnim. Cepivo je takšno, ki je bilo primarno izdelano za cepljenje proti črni kozam, WHO ocenjuje, da bi moralo tiste, ki so bili cepljeni proti črni kozam, cepivo ščititi tudi proti mpoxu oz. vsaj proti težjemu poteku bolezni.

Problem pri mpoxu pa je daljše obdobje kužnosti, saj je oseba kužna, dokler ne odpadejo vse kraste, kar pomeni nekje dva do štiri tedne od pojava prvih izpuščajev. Oseba je kužna že kakšen dan pred nastopom vročine, kar je predvsem težava pri pravočasnem diagnosticiranju oziroma tem, da se oseba pravočasno izolira od drugih. To je sicer problem tudi pri drugih infekcijskih boleznih.

Kužne so tudi kraste, ki odpadejo, na kar je treba biti še posebej pozoren, kužni sta tudi obleka in posteljnina, na kateri bolnik leži, pa tudi izločki iz dihal – gre za klasično kapljično širjenje –, zato je pomembna ustrezna razdalja meter in pol, na katero so opozarjali že med covidom. Ta razdalja je pomembna, ko se oceni, ali je bil nekdo v nevarnem stiku.

FOTO: Dado Ruvic/Reuters

Pred dvema letoma cepili ranljive

Kot je pojasnila Mateja Logar, so leta 2022 in 2023 cepili rizično populacijo, na voljo je bilo tudi cepivo za zdravstvene delavce, če bi ti morali bolnike sprejemati, ter laboratorijske delavce.

Pri sumu na okužbo bi bilo treba obvestiti ustanove, da bi se dogovorili, kam bi tega bolnika napotili, in zato najprej pripravili ustrezen protokol. Napotili bi ga na eno of infekcijskih klinik: verjetno v Ljubljano ali Maribor. Logarjeva je pojasnila, da je diagnostika samega virusa precej enostavna, saj lahko že na podlagi klinične slike z veliko verjetnostjo podajo sum, da gre za mpox.

»V našem okolju nimamo natančnih podatkov, v kolikšni meri pri populaciji, ki je razmeroma zdrava, nastanejo zapleti. Iz Afrike poročajo predvsem o sekundarnih bakterijskih okužbah, možna je tudi prizadetost dihal s pljučnico, ta je lahko problematična vedno, kadar gre za virusne okužbe. Opisani so tudi primeri meningitisa oziroma encefalitisa, ki so pogosto vzrok smrti bolnikov v Afriki. Pri tem vedno poudarjamo, da gre za populacijo, ki je lahko že v osnovi bolna, torej ki ima pridružene bolezni. Zavedati se moramo, da je v srednji Afriki visoka pojavnost virusa hiv, tako da lahko gre za bolnike, ki so že v osnovi imunsko oslabljeni, podhranjeni, ki imajo različna druga stanja, zato je potek bolezni pri teh bolnikih bistveno drugačen in hujši kot pri zdravih ljudeh.«

Bolezen prihaja iz Afrike, najpogosteje zbolevajo otroci. FOTO: Wikipedia