Vsi so vzneseni razen »nervozne Nancy«

New York – Vsi so vzneseni­ ­zaradi novega dogovora z ­Mehiko razen »nervozne Nancy« in demokratskega predstavniškega doma, je po dogovoru z južno sosedo o boljšem obvladovanju migrantske krize v znanem slogu tvitnil Donald Trump. Mehika se bo izognila kazenskim carinam na izvoz v ZDA, ameriški predsed­nik pa je poudaril prednosti za ameriške kmete.

Brez dogovora o boljšem obvladovanju migrantskega vala na južnih mejah ZDA bi Trump danes uvedel petodstotne carine na mehiški izvoz ter jih postopno poviševal do 25 odstotkov. To bi bila katastrofa za srednjeameriško državo, ki kar 80 odstotkov izvoza proda v ZDA, poleg kmetijskih in drugih izdelkov tudi izdelke avtomobilske industrije, ki se je tam utrdila prav zaradi bližine severnoameriškega trga. Ob pomembnih varnostnih okrepitvah na mejah sporazum vključuje ukrepe za izboljšanje položaja v srednjeameriških državah, kot so Gvatemala, Salvador in Honduras, iz katerih in prek katerih prodira proti ZDA vse več migrantov.

Spodkopavanje vodilne vloge

Demokratski nasprotniki s predsednico predstavniškega doma Nancy Pelosi na čelu verjamejo, da trumpovske grožnje s carinami­ tesnim prijateljem in zaveznikom spodkopavajo vodilno vlogo ZDA na svetu, pred agresivnimi ukrepi so posvarili tudi poslovneži. V minulem obdobju je mehiško mejo z ZDA prečkalo več kot 100.000 ilegalnih migrantov na mesec, maja celo 140.000, in to ne le nezakoniti prebežniki iz južnoameriških držav, ampak so zajeli še večje skupine Afričanov. Ciudad de México se zdaj strinja z zadrževanjem prosilcev za azil v ZDA, čeprav še vedno ne sprejema pravila prve varne ­države kot zatočišča za iskalce azila.

Bela hiša je za vsak primer napovedala preverjanje izvajanja sporazuma čez 90 dni, Trump pa zatrdil, da se Mehika strinja s takojšnjim začetkom nakupovanja ogromnih količin izdelkov »naših vélikih domoljubnih kmetov«. Južna soseda ZDA se lahko v zameno veseli ustalitve statusa najpomembnejše ameriške trgovinske partnerice po verjetnem Trumpovem nadaljevanju trgovinske vojne s Kitajsko. Trump je povedal, da bo počakal z ukrepi do zasedanja G20 v Osaki, kjer naj bi se srečal tudi s kitajskim voditeljem Xi Jinpingom, a opozoril na »325 milijard dolarjev, ki jih še nismo obdavčili, oni pa so že ­izstrelili vse naboje«.



ZDA po prvih kazenskih višanjih carin dobivajo 25-odstotne davke na 250 milijard kitajskih proizvodov, je spomnil Trump in poudaril, da imajo najbolj agilen tvegani kapital na svetu, delavci so »dobesedno« trikrat bolj produktivni od azijskih. »Zakaj bi nas skrbelo?« Ob tem je bičal prakso kitajskih podjetij, ki v svetu velikokrat delujejo z državnimi subvencijami, doma pa morajo tuji tekmeci z njimi deliti poslovne skrivnosti, a je moral tudi sam pomagati ameriškim kmetom, ki jih je prizadel zmanjšan dostop na kitajske in druge trge. Trump je zagotovil, da so to začasni ukrepi, kajti verjame v dogovor s Kitajsko. »Vsi se hočejo pogoditi, saj smo najboljši in najmočnejši, nihče nam ne seže niti do kolen.«
 

»Gospodarski egoizem«

Navedel je, da številna podjetja že zapuščajo Kitajsko, sami pa kljub temu ne doživljajo višje inflacije. Peking udarja po glavi tudi s prepovedmi tehnološkemu velikanu Huawei, pri čemer se ne spoprijema le z nasprotovanjem domačih nasprotnikov agresivne trgovinske politike. Kitajski voditelji so poudarili, da jim nihče ne bo govoril, kako naj upravljajo državna podjetja. »Gospodarski egoizem« ZDA je ostro napadel tudi ruski predsednik Vladimir Putin. Izrivanje Huaweia s svetovnega trga je po njegovem prva tehnološka vojna v prelomnih digitalnih ­časih.