Vse opaznejša vloga Nizozemske v novi evropski konstelaciji

Na uradni obisk v Slovenijo prihaja nizozemski zunanji minister Stef Blok, ki je v dopisnem intervjuju za Delo med drugim pojasnil, kako se njegova država pripravlja na brexit in posledice, ki jih bo ta imel na razmerje politične moči znotraj EU.

Nizozemska je eden najboljših primerov manjših držav z velikimi ambicijami na mednarodnem prizorišču. So gospodarski uspehi vaše države vzrok ali posledica takšne drže?

Naj začnem s tem, da se zelo veselim uradnega obiska v Sloveniji. Čeprav se o marsičem strinjamo, mi ta omogoča, da primerjam poglede pri celi vrsti vprašanj. V mislih imam predvsem našo željo po modernizaciji in krepitvi učinka EU. Slovenijo občudujemo tudi zaradi njenega pragmatizma in osredotočenosti na vprašanja, povezana z vladavino prava in podnebjem. Toda če se vrnem nazaj na vaše vprašanje: mislim, da gre tako za vzrok kot posledico. Nizozemcem je ob Severnem morju, ki ne predstavlja le našega okna v svet, ampak tudi nenehno naravno nadlogo, uspelo vzpostaviti odprto mislečo in iznajdljivo kulturo, z inkluzivnim pristopom do reševanja vprašanj. Naša družba je zgrajena na gradnji mostov, iskanju konsenza in zagotavljanju povezovanja med politično, gospodarsko in socialno sfero. Zelo nas zanima deljenje znanja in povečevanje sodelovanja. Zaradi našega geografskega položaja, umeščenosti na rečno delto ob morju, se je Nizozemska razvila v trgovalno državo. Nizozemska je danes med petimi najbolj konkurenčnimi gospodarstvi na svetu, smo druga najbolj inovativna ekonomija in drugi največji globalni izvoznik kmetijskih izdelkov. Vem, da je tudi vaša država, zlasti sektor majhnih in srednje velikih podjetij, zelo uspešna na področju inovacij.

Poleg tega, da bo Nizozemska postala četrti največji neto plačnik v evropski proračun, bo brexit še kako drugače spremenil vlogo, ki jo vaša država igra znotraj EU?

Z izstopom Združenega kraljestva iz EU Nizozemska izgublja podobno mislečega partnerja. [Brexit] bo privedel tudi do sprememb v razmerju politične moči [znotraj EU] v korist večjih držav članic. To bo pomenilo, da bodo države, kot sta Nizozemska in Slovenija, morale še tesneje sodelovati, tudi v strukturnem smislu, če bodo želele zagotoviti, da se njihova stališča slišijo. Pripravljeni smo sodelovati z vsemi državami članicami, katerih želja je še bolj okrepiti EU in ustvarjati učinkovite evropske politike.

Zdi se, da je Nizozemski po brexitu namenjena vplivnejša vloga v EU in da je vaša država nanjo tudi pripravljena. Ali to pomeni, da se je tudi pripravljena odpovedati nekaterim zadržkom do nadaljnje integracije EU?

Nizozemska je ena od šestih ustanovnih članic EU. Globoko smo zavezani krepitvi Unije. Naša varnost in blaginja sta neločljivo povezani s stabilnostjo in blaginjo celotnega evropskega kontinenta. Glede na nizozemsko inovativno in odprto gospodarstvo je mnogo delovnih mest in podjetij odvisno od trgovine z Evropo in evropskega trgovanja z ostalim svetom. Mednarodna vprašanja, kot so migracije, varnost in podnebne spremembe, lahko rešimo samo s sodelovanjem z našimi evropskimi partnerji, tako na kontinentu, kot drugod po svetu. V interesu vseh je, da EU doseže rezultate na teh področjih. To se ne more zgoditi brez obstoja evropske skupnosti vrednot. Verjamemo v EU vrednot in rezultatov. Sam ne verjamem v to, da je Nizozemski »namenjena« vplivnejša vloga po brexitu. Vsaka država članica je ključnega pomena za to, da naša Unija ostane močna. Nizozemska je vseeno pripravljena prevzeti svojo odgovornost in sodelovati z drugimi državami. Verjetno ni potrebno, da tu izpostavim Slovenijo kot našo pomembno partnerico. Dosežki EU slonijo na temeljih skupnih vrednot, vzajemnega zaupanja in pripravljenosti na kompromise. To ne pomeni, da bomo odstopili od naših zadržkov do predlogov, za katere mislimo, da niso v interesu EU in Nizozemske. Tudi na tem področju Slovenijo vidimo kot pomembno partnerico.

Kje vaša država potegne črto pri vprašanjih nadaljnje gospodarske in fiskalne integracije?

Ključna vloga EU je v spodbujanju trajnostne gospodarske rasti, krepitvi konkurenčnosti in ustvarjanju delovnih mest ter blaginje. Pogoj za močno gospodarstvo sta tudi močan finančni sektor in monetarna unija, prvi pogoj za stabilno in konkurenčno evrsko območje pa so močne države članice, ki so odporne na ekonomske šoke. Povečanje stabilnosti in odpornosti finančnega sektorja je prioriteta za nizozemsko vlado. Veliko je bilo že storjenega za to, da bi dokončali bančno unijo, a veliko stvari je treba še postoriti. Prizadevamo si za nadaljnjo integracijo evropskega trga kapitala tudi z vzpostavitvijo unije kapitalskih trgov. Evropsko sodelovanje na področju davčnih politik – recimo pri vprašanjih prevar, utaj in izogibanja plačevanja davkov – ravno tako pripomore h krepitvi enotnega trga in EU je zabeležila pomemben napredek na tem področju. Kljub temu pa smo zelo kritični do predlogov, da se o teh vprašanjih v prihodnosti ne bi več odločalo s soglasjem. Ključno je, da so [države] še naprej v celoti pristojne za določanje svojega nacionalnega fiskalnega okvirja.
 

Kje pa potegnete črto, ko gre za širitev EU, zlasti na območje Zahodnega Balkana?

Zavezani smo evropski perspektivi Zahodnega Balkana. Proces vstopanja v EU je dolg in zahteven. Uveljavljanje reform na področjih, kot so vladavina prava, gospodarstvo in dobro vladanje, pa je odvisno od držav [kandidatk]. EU in Nizozemska države z Zahodnega Balkana podpirata pri pripravljanju teh reform tako na evropski kot bilateralni ravni (primer te je nizozemski program MATRA). EU mora [pri vprašanjih širitve] še naprej ostati temeljita in pravična: preden lahko država napreduje, mora izpolniti pogoje. To je ključnega pomena za kredibilnost Unije in procesa širitve tako na Zahodnem Balkanu kot v državah članicah EU.

S prvim novembrom bo nova evropska komisija začela uresničevati svoj program. Ali je mandat te komisije ena zadnjih priložnosti, da EU reši vprašanja, povezana z migracijami, evrskim območjem, vladavino prava itd.?

Evropski svet je s strateško agendo 2019–2024 določil prioritete EU v naslednjih letih. To je ambiciozna agenda, ki povečuje pritisk na evropsko komisijo, da doseže otipljive rezultate za dobrobit naših državljanov. Od nove komisije pod vodstvom Ursule von der Leyen pričakujemo, da bo predstavila iniciative za te prioritete in s tem pokazala, da EU lahko doseže spremembe. Popolnoma zaupam Ursuli von der Leyen, da lahko uresniči strateško agendo in učinkovito usmerja komisijo. Prepričan sem tudi, da ima Slovenija podobne poglede glede teh vprašanj glede na njen pragmatizem in ambicijo po modernizaciji EU. Toda skupne vizije lahko dosežemo le s tem, da spoštujemo vrednote, ki smo se jim zavezali v naših ustanovnih listinah. Učinkovitost naših evropskih zavez in načrtov je odvisna od spoštovanja vladavine prava v državah članicah EU. Zato tudi v celoti podpiramo nedavne predloge evropske komisije, ki bi okrepili instrumente EU na tem področju in tako zavarovali vladavino prava.

Podnebne spremembe so eno od vprašanj, ki bodo dolgoročno zaznamovala EU. Unija namerava do leta 2050 postati ogljično nevtralna. Je ta cilj dovolj ambiciozen za Nizozemsko?

Podnebne spremembe so resen izziv z daljnosežnimi posledicami za ljudi in planet. Potrebujemo ambiciozne in resne rešitve. Zdaj je čas za sprejemanje odločitev. Nizozemska se je že zavezala, da bo svoje emisije do leta 2030 znižala za 49 odstotkov, do leta 2050 pa za 95 odstotkov v primerjavi z letom 1990. Na ravni EU je naš cilj doseči ogljično nevtralnost do leta 2050, s čimer bi Evropa postala prva ogljično nevtralna celina. Evropska komisija je potrdila, da je ta cilj realističen in dostopen. Tranzicija bo velik izziv za vse sektorje našega gospodarstva, a s tesnim sodelovanjem ga lahko uresničimo.

Tako Nizozemska kot Slovenija se zavzemata za prehod v krožno gospodarstvo. Kako daleč je vaša država od uresničitve tega cilja?

Nizozemska je v nekaj letih naredila premik od načrtovanja do uresničevanja prehoda v krožno gospodarstvo. V naši mali državi obstaja več kot 85.000 krožnih iniciativ: od majhnih projektov, ki se ukvarjajo z odpadno hrano, do mednarodnih pobud, kot je Plastic Pact za zmanjšanje uporabe plastike in spodbujanje recikliranja. Vsa ta prizadevanja nam bodo pomagala uresničiti cilj prehoda v popolno krožno gospodarstvo do leta 2050 in 50-odstotnega zmanjšanja uporabe primarnih surovih virov do leta 2030. Prehod v krožno gospodarstvo bo, kot razumem, tudi ena od prioritet slovenskega predsedovanja EU leta 2021. Moja država je več kot pripravljena na sodelovanje in delitev dobrih praks.