V vrtincu carin

Odkar ameriški predsednik Donald Trump na novo zapolnjuje svetovne finančne novice, so se analitiki in finančni strategi znašli v slepi ulici. Trumpovo zmago na volitvah so sprejeli s takim navdušenjem, da ni bilo videti niti kančka dvoma o njem še v začetku letošnjega leta. Danes, ko skoraj vsak dan izvemo za kakšno novo Trumpovo idejo za to ali ono gospodarsko sankcijo, lahko analitiki vsak dan spreminjajo svoj pogled na kapitalske trge.

Posledice na trgih

Negotovosti torej zagotovo ne manjka in to se tudi kaže na obvezniških trgih, ki podobno kot delniški trgi v primerjavi z začetkom leta kažejo opazen zasuk pogleda vlagateljev na ameriško in evropsko ekonomijo. Medtem ko so se v ZDA z uvedbami uvoznih carin poslabšale projekcije glede gospodarske rasti, so se na drugi strani z uvedbo zgodovinskih fiskalnih spodbud v Nemčiji in plana obrambnih investicij v celotni EU izboljšale dolgoročne napovedi predvsem za Nemčijo. Posledično se je s tem v EU povišala premija na donosnost dolgoročnih obveznic, kar je dvignilo krivuljo donosnosti počez na vseh evropskih obvezniških trgih in zapeljalo dolgoročne evropske obveznice v negativni donos. Po drugi strani pa so se na ameriških obvezniških trgih ob vse bolj verjetnem zdrsu rasti bruto družbenega proizvoda ZDA opazno znižala obrestna pričakovanja in so se dvignile vrednosti obveznic. Kljub tej divergenci med ZDA in Evropo, ki ji nismo bili priča že dolgo, lahko še vedno sklenemo, da so obveznice tudi po Trumpovem vstopu v Belo hišo obveljale za relativno dobro zavetje. Če pomislimo, je bilo še v začetku leta pravzaprav težko najti junaka na Wall Sreetu, ki bi se raje oklepal obveznic kot delnic.

Aleš Čačovič, Triglav Skladi Foto Jernej Lasic Delo

Treba je sicer priznati, da si takšnega scenarija carinske vojne ni čisto vsak predstavljal. A vendar je statistika govorila v prid ameriškim obveznicam, še preden je bil Trump izvoljen. Ameriške obveznice zgodovinsko prinašajo nadpovprečno letno rast v prvih dveh letih po prvem znižanju obrestne mere Feda, ki pa se je nazadnje zgodila septembra lani. Analitiki in ekonomisti so si zdaj edini v tem, da bodo te sankcije znižale gospodarsko aktivnost marsikje, precej manj pa so si edini glede vprašanja, kakšna inflacija se bo na koncu izcimila iz tega carinskega vrtinca. Najlažje je seveda zaključiti, da tovrstno delovanje deluje v smeri stagflacije. O stagflaciji je bilo že veliko govora in ugibanj že od časov covida dalje, vendar je še vedno nismo doživeli, vsaj ne takšne, kot je bila v 70. letih.

Trump si želi nizke obrestne mere

To, da si Trump želi nizke obrestne mere, ni več nobena skrivnost. Namreč pred kratkim, po zadnjem zasedanju ameriške centralne banke (Fed), na katerem so temeljno obrestno mero pustili nespremenjeno, se je Trump že prav pričakovano oglasil v svojem tipičnem slogu s pripombo, da bi moral Fed nujno znižati obrestno mero. In Feda ta izjava verjetno ni čisto nič presenetila, saj so v njegovem preteklem mandatu slišali že marsikaj. Trump bi sicer moral biti vsaj malo zadovoljen z zniževanjem dolgoročne obrestne državne obveznice, kar naj bi bilo po besedah njegovega finančnega ministra eden od njegovih številnih ciljev.