Vrh Nata: »Kitajska je sistemski izziv za mednarodni red«

Na vrhu Nata so v sklepnem komunikeju zapisali, da ambicije in odločno ravnanje Kitajske »predstavljajo sistemski izziv za mednarodni red, temelječ na pravilih.«

Posebej so omenili rastoče jedrske zmogljivosti Kitajske, njeno sodelovanje z Rusijo ter dezinformacije. Tako ostra Natova sporočila o Kitajski so novost. Zavezništvo naj bi sicer ohranjalo konstruktiven dialog na področjih, kot sta podnebje in nadzor nad orožjem. »Ne vstopamo v novo hladno vojno s Kitajska in Kitajska ni naš nasprotnik, naš sovražnik,« je na začetku vrha povedal generalni sekretar Nata Jens Stoltenberg.



Drugače kot leta 2010, ko Kitajske v strateškem konceptu niso niti omenili, se v Natu čedalje bolj posvečajo azijski velesili kot izzivu za varnost. »Kitajska prihaja bliže k nam. Vidimo jo v kibernetičnem prostoru, v Afriki, vidimo tudi Kitajsko, ki vlaga v našo lastno kritično infrastrukturo,« je ocenil Stoltenberg. Tudi predsednik vlade Janez Janša je v Bruslju ocenil, da je Kitajska dejansko ključni izziv za Nato.



Kar zadeva Rusijo, Nato od začetka ukrajinske krize in aneksije Krima leta 2014 stavi na logiko obrambe, odvračanja in dialoga. »Ruska agresivna dejanja so grožnja evroatlantski varnosti,« so zapisali na vrhu. Konkretno so našteli krepitev vojaških sil, nove zmogljivosti, provokativno delovanje tudi ob meji z Natom, nenapovedane velike vaje, vojaško združevanje z Belorusijo, kršitev Natovega zračnega prostora. Navajajo še hibridne akcije proti Natovim zaveznicam in partnerjem, ki vključujejo vpletanje v volitve, politični in gospodarski pritisk, dezinformacije ter kibernetične napade.      

Na vrhu je bila ključna potrditev »vrnitve ZDA« po štiriletni travmi z Donaldom Trumpom. »Člen 5 je sveta obveznost,« je ameriški predsednik Joe Biden opisal pripadnost Združenih držav Amerike kolektivni obrambi v zavezništvu. To da je bistveno za ameriške interese. »Če ga ne bi bilo, bi si ga morali izmisliti,« je dodal.

Za Bidna je – tako kot za prejšnje predsednike – bistveno, da evropske države prevzamejo večji del bremen za obrambo. Danes sicer že več držav dosega cilj o obrambnih izdatkih v višini dveh odstotkov BDP, a pred številnimi, tudi Slovenijo, je še kar dolga pot do izpolnitve zaveze.