Po pretresih s Trumpom bo severnoatlantsko zavezništvo spet strnilo vrste, se reformiralo, snovalo nov strateški koncept.

Galerija
Generalni sekretar Nata Jens Stoltenberg se je pred vrhom v Pentagonu sestal z ameriškim obrambnim ministrom Lloydom Austinom. FOTO: Evelyn Hockstein/Reuters
V nadaljevanju preberite:
Po štirih letih Donalda Trumpa, ki je z vihravostjo in nepredvidljivostjo v Natu povzročil predvsem veliko nemira, je prihod Joeja Bidna v Belo hišo vsaj na prvi pogled vračanje v stare tirnice.
Ko je Trump prvič prišel na vrh zavezništva v Bruslju, ni hotel izreči ameriške podpore 5. členu čezatlantske pogodbe o kolektivni obrambi (napad na enega je napad na vse) in je zavezništvo razglasil za odvečno. Za Bidna je, seveda, zavezanost 5. členu neomajna.
Tudi Natov prvi vrh z njim, ki bo v ponedeljek v Bruslju, bo gotovo veliko bolj miren, predvidljiv in vsebinski kot v Trumpovih časih. Nato, ki ga Biden vidi kot »najuspešnejše zavezništvo v zgodovini«, mora v času velikih premikov že tako na novo definirati svojo vlogo in naloge, tudi v kontekstu novih tehnologij.
Celoten članek je na voljo le naročnikom.
Aktualne in poglobljene vsebine, ki vam pomagajo razumeti svet – za 14,99 EUR na mesec!
NAROČITE Obstoječi naročnik?Prijavite se
Komentarji