Pentagon: V Ukrajini (še) ni beloruskih vojakov

22.35 Ugrabili naj bi župana mesta Melitopolj

V mestu Melitopolj na jugu Ukrajine, ki so ga zasedle ruske enote, naj bi po navedbah ukrajinske strani ugrabili župan Ivana Fedorova. Namestnik vodje urada ukrajinskega predsednika Kirilo Timošenko je prek družbenega omrežja Telegram objavil del videoposnetka, na katerem je videti ljudi s kapucami, kako moškega odpeljejo iz osrednje stavbe. Ob objavi je Timošenko zapisal, da so ugrabili župana. Te novice ni bilo mogoče neodvisno preveriti, poroča nemška tiskovna agencija dpa.

22.00 Pentagon: V Ukrajini (še) ni beloruskih vojakov

ZDA nimajo dokazov, da bi beloruska vojska premaknila enote v Ukrajino. A tiskovni predstavnik Pentagona John Kirby opozarja, da to ne pomeni, da se to ne more zgoditi ali da se ne bo zgodilo. Ameriški predsednik Joe Biden je danes znova zatrdil, da se ZDA ne bodo borile proti Rusiji. »Neposredno soočenje med Natom in Rusijo pomeni tretjo svetovno vojno,« je Biden zapisal na Twitterju.

21.12 Mestni svet Mariupolja: Ubitih že več kot 1500 civilistov

Število civilistov, ki so bili doslej ubiti med ruskim obleganjem ukrajinskega pristaniškega mesta Mariupolj na jugovzhodu države, se je po navedbah ukrajinske strani povečalo na 1582. Mestni svet je ob tem danes zvečer prek družbenega omrežja Telegram sporočil, da so humanitarne razmere v mestu katastrofalne. V zadnjih dneh je spodletelo več poskusov evakuacije meščanov iz Mariupolja, kjer nujno potrebujejo osnovne življenjske potrebščine, pitno vodo in hrano. Po poročanju ukrajinske agencije Ukrinform mesta danes tudi ni dosegel konvoj pomoči iz Zaporožja.

Ogrevanja in oskrbe z elektriko v Mariupolju ni. Številni meščani se pred napadi skrivajo v kleteh, poroča nemška tiskovna agencija dpa. Po podatkih Združenih narodov je doslej v Ukrajini zaradi ruske agresije umrlo nekaj več kot 560 civilistov. Ukrajinska stran sicer predvideva, da so te številke bistveno večje.

20.52 Razmere v Mariupolu vse hujše, ruske sile obstreljejo ukrajinsko pristanišče Mikolajev

Razmere v poraženem ukrajinskem pristaniškem mestu Mariupol so »obupne« in gredo proti »nepredstavljivi tragediji«, če ne ukrepamo takoj, so opozorili Zdravniki brez meja, navaja Guardian. Stephen Cornish, vodja švicarskega urada MSF in eden od tistih, ki vodijo operacijo medicinske dobrodelne organizacije v Ukrajini, je za AFP povedal: »Na stotine tisoče ljudi ... je poraženih za vse namere in namene. Obleganja so srednjeveška praksa, ki so jo moderna vojna pravila z dobrim razlogom prepovedala.«

Cornish je poudaril, da morajo biti v skladu z mednarodnim pravom »civilisti zaščiteni, omogočeno jim mora biti, da imajo svoje osnovne potrebe, hrano, vodo, zdravila in da ostanejo zunaj konflikta«. Medtem pa regionalni guverner poroča, da ruske sile obstreljujejo ukrajinsko pristanišče Mikolajev, poroča Reuters.

20.03 Švica zaradi ukrajinskega konflikta v prepoved preletov

Nevtralna Švica je danes sporočila, da ne bo odobrila nobenih zahtev za prelet tako stranema v ukrajinskem konfliktu kot državam, ki jima nudijo vojaško podporo. Odločite vlade ne velja za humanitarne ali zdravstvene lete, vključno z letalskim prevozom ranjencev, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Švicarska vlada je sporočila, da je razpravljala o načinu obravnave kakršnih koli zahtev za lete skozi švicarski zračni prostor v zvezi z »rusko agresijo na Ukrajino«. Odločila je, da »ne bodo ugodili kakršnim koli zahtevam za prelet nad švicarskim ozemljem tako obema stranema v konfliktu kot drugim državam, ki bodo zagotavljale vojaško podporo stranema v konfliktu, predvsem glede dostave vojnega materiala,« je zapisano v sporočilu za javnost. Nevtralnost je eno od glavnih načel Švice. To narekuje, da se država ne sme vpletati v oborožene ali politične spopade med drugimi državami.

19.20 Ukrajina poziva Belorusijo, naj ostane zunaj vojne

Ukrajina se do Belorusije izkazuje zadržano, vendar se bo uprla, če beloruski vojaki prečkajo mejo in se pridružijo ruski invaziji, je v petek dejal visoki ukrajinski varnostni uradnik Oleksij Danilov, navaja Reuters. Danilov je dejal, da je Ukrajina previdna pri ravnanju z Belorusijo, čeprav Rusiji pomaga s tem, da ji omogoča napade z njenega ozemlja. »Če en borec prečka našo mejo, se bomo uprli,« je dejal Danilov.

18.49 Rusija v VS ZN obtožila ZDA, da so v Ukrajini razvijale biološko orožje

Ruski veleposlanik pri ZN Vasilij Nebenzija je danes v Varnostnem svetu Združenih narodov ZDA obtožil, da so več let v Ukrajini razvijale različno biološko orožje, ki naj bi bilo celo posebej prirejeno, da pobija Slovane. Dokumente o tem naj bi bilo mogoče najti na spletni strani ruskega ministrstva za obrambo.  »Zasedanje VS ZN smo sklicali, ker smo med posebno vojaško operacijo v Ukrajini našli šokantne dokaze o nujnem odstranjevanju sledov bioloških programov s podporo ZDA. Imamo dokaze o mreži 30 bioloških laboratorijih, kjer so izvajali zelo nevarne eksperimente s kugo, antraksom, kolero in drugimi smrtonosnimi boleznimi,« je dejal Nebenzija in ZDA obtožil celo, da so tam delali poskuse z novim koronavirusom.

Delali naj bi poskuse s pticami in netopirji. Okužene ptice naj bi ulovili v Rusiji. Nebenzija je posebej opozoril evropske države, naj razmislijo o početju Američanov v njihovi neposredni bližini. Ameriški programi naj bi bili po njegovih trditvag posebej prirejeni, da bi sejali smrt med Rusi in drugimi Slovani.

18.14 Ukrajina opozarja na možen načrt beloruske invazije

Ukrajinski državni center za strateške komunikacije je sporočil, da bi Belorusija lahko danes začela invazijo na Ukrajino po srečanju v Moskvi med ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom in beloruskim voditeljem Aleksandrom Lukašenkom, poroča Guardian. Center je v izjavi dejal, da »bi lahko po predhodnih podatkih beloruske čete 11. marca ob 21. uri (19. po srednjeevropskem času) začela z invazijo. Center je bil ustanovljen v okviru Ministrstva za kulturo in informacijsko politiko, piše Reuters.

17.51 Baerbock v Beogradu pozvala k jasni drži glede ruske invazije na Ukrajino

Nemška zunanja ministrica Annalena Baerbock je srbskega predsednika Aleksandra Vučića danes pozvala k jasni drži glede ruske invazije na Ukrajino. »V Ukrajini so na kocki nič manj kot naše skupne evropske vrednote miru, svobode, demokracije in blaginje,« je izjavila v Beogradu po pogovorih. »Kdor deli te vrednote, ta zdaj ne more stati ob strani,« je opozorila Baerbockova po poročanju nemške tiskovne agencije DPA. Članstvo v EU, za kar si prizadeva Srbija, po njenih besedah vključuje »pripravljenost podpreti skupno zunanjo politiko EU«. Vučić že tradicionalno goji dobre odnose z Rusijo. Srbija je na nedavnem izrednem zasedanju Generalne skupščine ZN v New Yorku sicer glasovala za obsodbo ruske agresije, vendar se Vučić ne želi pridružiti sankcijam EU proti Rusiji. Srbija je pristopna pogajanja z EU začela leta 2014.

17.21 Poljski notranji minister napovedal štafetni sistem za begunce

Poljski notranji minister Mariusz Kaminski je danes napovedal vzpostavitev štafetnega sistema za sprejem in razdelitev ukrajinskih beguncev v Evropi. Tako bodo begunci, ki bodo prispeli na Poljsko, z avtobusi ali posebnimi vlaki napoteni na nadaljnjo pot v druge evropske države, poroča nemška tiskovna agencija DPA. »Evropa je odprla svoje meje za vse vojne begunce iz Ukrajine,« je dejal Kaminski in poudaril, da so poljske oblasti predlog štafetnega sistema pripravile skupaj s partnerji iz zahodnih držav. Doslej sicer še ni bilo govora o kvotah ali številu beguncev, ki jih bodo posamezne države sprejele.

16.55 Pahor na konferenci v Turčiji pozval k diplomatski rešitvi konflikta v Ukrajini

Predsednik Borut Pahor, ki se na povabilo turškega predsednika Recepa Tayyipa Erdogana danes udeležuje diplomatskega foruma v turškem mestu Antalya, je dejal, da moramo storiti vse za takojšnjo prekinitev ognja v Ukrajini in spodbuditi obe strani k diplomatski rešitvi. Izrekel se je tudi proti zaprtju zračnega prostora s strani zveze Nato. Pahor je v razpravi dejal, da povsem soglaša s stališči generalnega sekretarja Nata glede vloge zavezništva pri odgovoru na agresijo Rusije na Ukrajino. »Zaprtje zračnega prostora nad Ukrajino ni prava rešitev, saj za to ni pravne podlage ter bi bilo politično škodljivo,« je dodal.

»Ukrajina ni članica zveze Nato. Evropska unija in Nato morata Ukrajini pomagati na druge načine. Sicer pa je Ukrajina suverena država, ki ima pravico sama izbrati svojo zunanjo in varnostno politiko,« je še poudaril slovenski predsednik. Pahor je dejal tudi, da lahko upravičeno občudujemo pogum ljudi v Ukrajini, ki so se tako junaško odzvali na ruski napad, dodal pa je, da je pomembno prepoznati tudi njihovo modrost, da v tej situaciji kažejo pripravljenost na pogajanja.

16.51 Države G7 svarijo pred omejevanjem izvoza hrane

Kmetijski ministri sedmih gospodarsko najbolj razvitih držav (G7) so po današnjem srečanju pozvali države, naj ne omejujejo izvoza hrane zaradi vojne v Ukrajini. Nemški kmetijski minister Cem Ozdemir je ob tem izrazil zaskrbljenost zaradi morebitnih posledic, ki bi jih lahko imela ukinitev izvoza, je poročala francoska tiskovna agencija AFP. »Vse države pozivamo, naj ohranijo svoje trge hrane in kmetijskih proizvodov odprte ter se zavarujejo pred neupravičenimi omejevalnimi izvoznimi ukrepi,« so v skupni izjavi zapisali kmetijski ministri skupine G7.

»Če bo vsakdo v takšnem položaju razmišljal o sebi, bo to še poslabšalo krizo in povzročilo, da bodo cene poskočile v nebo. To so stroški, ki se jim lahko izognemo in ki jih ne potrebujemo: kriza je že dovolj huda,« je dejal kmetijski minister Nemčije, ki trenutno predseduje skupini G7. Na vprašanje novinarjev o morebitnih sankcijah za rusko kmetijsko industrijo je Ozdemir odgovoril, da je razprava podobna tistim na drugih področjih, kot je energetika, navaja AFP.

16.41 Finski predsednik za pogovore Putina z Zelenskim

Finski predsednik Sauli Niinisto je v današnjem telefonskem pogovoru z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom izpostavil potrebo po prekinitvi ognja v Ukrajini, kjer že dva tedna traja ruska invazija, in vzpostavitvi humanitarnih koridorjev. Niinisto je klic izkoristil tudi za poziv Putinu k pogovorom z ukrajinskim kolegom Volodimirjem Zelenskim. Niinisto je v enournem pogovoru s Putinom opozoril na vse hujšo katastrofo in globoko človeško trpljenje v Ukrajini, ki močno vpliva tudi na javno mnenje na Zahodu, so sporočili iz njegovega urada. Pri tem je poudaril, da je treba doseči takojšnjo prekinitev ognja in zagotoviti varno evakuacijo civilistov po humanitarnih koridorjih. Opozoril je tudi na varnost in zaščito jedrskih objektov v Ukrajini, so še zapisali v sporočilu, ki so ga objavili na twitterju.

16.16 Bolgarija bi gostila morebitno srečanje Zelenski-Putin

Bolgarija, članica EU in Nata, je danes sporočila, da je pripravljena gostiti morebitne pogovore med predsednikom Rusije in Ukrajine, Vladimirjem Putinom in Volodimirjem Zelenskim. Drugih podrobnosti bolgarske oblasti niso navedle, so pa v Sofiji dodali, da se bodo pri morebitni organizaciji uskladili z Evropsko unijo.  »Vidimo, da se obe strani vse bolj zavedata, da vojna ni rešitev,« je dejal bolgarski predsednik Rumen Radev med današnjim obiskom meje med Romunijo in Bolgarijo, ki jo z dneva v dan prečka vse več ukrajinskih beguncev. Po uradnih podatkih iz četrtka je v Bolgarijo vstopilo 30.000 beguncev iz Ukrajine, med njimi pa so tudi pripadniki bolgarske manjšine v Ukrajini. Begunci so nastanjeni v hotelih, pri sorodnikih in prostovoljcih, poroča nemška tiskovna agencija DPA.

16.14 Predsednik Macron: »Vse bo na mizi in nič ne bo tabu«

Če bo Putin okrepil bombardiranje in bo Kijev oblegan, bodo sprejete nove sankcije, je napovedal francoski predsednik Emmanuel Macron. »Vse bo na mizi in nič ne bo tabu,« je dejal po končanem vrhu EU v Versaillesu. Skupaj z nemškim kanclerjem Olafom Scholzem se bosta čez nekaj ur spet pogovarjala s Putinom. Nemčija sicer nasprotuje embargu na uvoz energentov iz Rusije.  

16.08 WHO poziva Ukrajino, naj uniči nevarne patogene v laboratorijih

Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) je danes sporočila, da je Ukrajino pozvala k uničenju vseh nevarnih patogenov v svojih laboratorijih, da bi se ob še vedno trajajočih ruskih napadih na državo izognila nevarnosti morebitnega izbruha bolezni, poroča francoska tiskovna agencija AFP. »WHO redno pomaga državam članicam pri izboljšanju njihovih zmogljivosti na področju javnega zdravja, vključno z zagotavljanjem večje varnosti laboratorijev, v katerih se hranijo vzorci patogenov, ki so nevarni za javno zdravje,« so dejali pri WHO.

15.43 EU leta 2027 neodvisna od ruskih energentov

Predsednica evropske komisije Ursula von der on Leyen je za maj napovedala predlog za neodvisnost od uvoza plina, nafte in premoga do leta 2027. Bruselj bo konec marca tudi predstavil rešitve za zajezitev širjenja visokih cen plina na cene elektrike. Von der Leynova je napovedala četrti sveženj sankcij proti Rusiji zaradi vojne v Ukrajini, ki bo po njenih besedah še dodatno osamil Rusijo od globalnega gospodarskega sistema in ohromil financiranje vojne. Napovedala je tudi predloge za spoprijemanje s problemom rastočih cen hrane.

Voditelji članic EU so danes v Versaillesu v senci ruske vojne v Ukrajini sprejeli izjavo, s katero se zavezujejo k nadaljnjim odločnim korakom za krepitev evropske suverenosti, zlasti s postopno odpravo odvisnosti od ruske energije in krepitvijo obrambnih zmogljivosti. Versajska izjava se bo zapisala v anale evropskega projekta, saj je načrt strateške suverenosti Unije, je izpostavil predsednik evropskega sveta Charles Michel po koncu dvodnevnega neformalnega vrha.

S ciljem krepitve obrambnih zmogljivosti so se zavezali k znatni krepitvi obrambnih izdatkov in deleža obrambnih proračunov za obrambne naložbe, kar sicer predvidevajo tudi obrambni cilji zveze Nato. Za zagotovitev trdnejših gospodarskih temeljev so se znova zavezali k zmanjšanju strateške odvisnosti, na primer na področju čipov, zdravja in hrane. Suverenost pomeni, da lahko sami izbiramo partnerje, od katerih nismo odvisni, je poudaril gostitelj neformalnega vrha, francoski predsednik Emmanuel Macron.

15.26 Postopek pridobitve statusa začasne zaščite bo precej hitrejši od postopka za azil

Begunci iz Ukrajine lahko v Sloveniji zaprosijo za začasno zaščito po zakonu o začasni zaščiti razseljenih oseb. Postopek pridobitve statusa začasne zaščite je hiter in poenostavljen in omogoča beguncem bivanje v Sloveniji za čas enega leta, so poudarili na današnji novinarski konferenci ministrstva za notranje zadeve. V zadnjih dneh v Slovenijo prihaja vse več beguncev iz Ukrajine. Ta trend se bo nadaljeval in pričakovati je, da bo njihovo število še večje, je poudaril minister za notranje zadeve Aleš Hojs. »V prvih dneh vojne so begunci Slovenijo večinoma prešli v tranzitu, nakazuje pa se trend, da bo treba tudi v Sloveniji poskrbeti za večje število oseb za daljše časovno obdobje, s tem ko sosednje države, na primer Moldavija, Poljska in Madžarska, sprejemajo vse manj ljudi,« je poudaril minister. Ob tem je napovedal, da bo Slovenija solidarno pomagala vsem, ki bodo pribežali pred vojno.

15.09 Fajonova o nujnosti političnega dogovora za soočanje s posledicami vojne v Ukrajini

Predsednica SD Tanja Fajon je na današnji novinarski konferenci izrazila obžalovanje, da se slovenski politični vrh s stroko ni pripravljen pogovoriti o izzivih na področju gospodarstva, energetike in varnostne politike zaradi vojne v Ukrajini. Znova je tudi pozvala predsednika vlade in države k sklicu političnega in gospodarskega vrha. »Vrnila sem se iz Strasbourga, kjer sem se ves teden pogovarjala z evropskimi voditelji o posledicah, ki jih bo imela vojna v Ukrajini na naše gospodarstvo. Naša vlada pa žal še vedno nima načrta, kako bo obvladovala razmere, in se ne zaveda resnosti situacije. Obžalujem, da bodo ukrepi znova sprejeti prepozno,« je dejala evropska poslanka Fajon.

15.08 Telekom Slovenije ukrajinskim beguncem podaril predplačniške kartice

Telekom Slovenije je Kulturnemu društvu Ljubljana - Kijev za humanitarno pomoč prebivalcem Ukrajine doniral 20.000 evrov. Društvu je podaril tudi predplačniške kartice SIM s prednaloženim dobroimetjem za ljudi, ki so se zatekli v Slovenijo in bivajo pri sorodnikih ali prijateljih, so sporočili iz Telekoma Slovenije.

14.16 ZN svari pred morebitnimi vojnimi zločini v Ukrajini

Visoki komisariat Združenih narodov za človekove pravice (UNHCR) je dokumentiral številne ruske napade na civilne tarče v Ukrajini, ki bi lahko bili vojni zločini, je danes po poročanju nemške tiskovne agencije DPA dejala neimenovana tiskovna predstavnica UNHCR. »Ruske oblasti opozarjamo, da so načrtni napadi na civiliste in civilne objekte ter bombardiranje območij v mestih in vaseh ter druge oblike napadov po mednarodnem pravu prepovedani in lahko predstavljajo vojne zločine,« je dejala tiskovna predstavnica. Poudarila je tudi, da je bila stavba, ki je bila pred nekaj dnevi napadena v Mariupolu, delujoča porodnišnica. V napadu je bilo ranjenih 17 civilistov, poročila o treh mrtvih pa še vedno preiskujejo. Ruske oblasti sicer trdijo, da je bil v stavbi tabor ukrajinskih borcev.

Visoka komisarka ZN za človekove pravice Michelle Bachelet pa je danes sporočila, da od začetka ruske invazije 24. februarja do srede v Ukrajini umrlo 564 civilistov in dodala, da so dejanske številke zagotovo veliko višje. Po podatkih UNHCR so bili 103 ljudje ubiti na območjih pod vladnim nadzorom v regijah Doneck in Luhansk, 25 pa na ozemlju samooklicanih istoimenskih proruskih republik, ki jih je priznala Rusija. V drugih delih države, med drugim v Kijevu, Harkovu in Hersonu, so zabeležili 436 smrtnih žrtev.

14.06 Nemški televiziji ARD in ZDF bosta ponovno poročali iz Rusije

Nemški javni televiziji ARD in ZDF sta danes sporočili, da bosta kmalu spet začeli poročati iz Moskve, potem ko sta konec tedna začasno prekinili oddajanje. Vendar pa o vojnih razmerah v Ukrajini iz Rusije za zdaj ne bodo poročali. »ARD in ZDF sta se v dogovoru s partnerji iz Evropske radiodifuzne zveze (EBU) odločili, da bosta iz Moskve ponovno poročali o političnih, gospodarskih in socialnih razmerah v Rusiji, o vojaških razmerah v Ukrajini pa bosta poročala z drugih lokacij,« so po navedbah nemške tiskovne agencije DPA zapisali v sporočilu za javnost.

13.54 Putin: V pogovorih s Kijevom pozitivni premiki

V pogovorih med Moskvo in Kijevom glede vojne v Ukrajini so se zgodili »pozitivni premiki«, je danes dejal ruski predsednik Vladimir Putin, poroča francoska tiskovna agencija AFP. »O določenih pozitivnih premikih so me obvestili naši pogajalci,« je Putin povedal na srečanju z beloruskim predsednikom Aleksandrom Lukašenkom v Moskvi. Dodal je, da pogajanja zdaj »potekajo skoraj na dnevni ravni«.

Svojemu tesnemu zavezniku je ruski predsednik zagotovil, da ga bo obveščal o poteku pogovorov. Delegaciji Kijeva in Moskve sta doslej opravili tri kroge pogovorov v Belorusiji, v četrtek pa sta se v Turčiji sestala tudi zunanja ministra obeh držav Sergej Lavrov in Dmitro Kuleba. Doslej so se dogovorili zgolj o vzpostavitvi humanitarnih koridorjev za evakuacijo civilistov iz obleganih ukrajinskih mest. A se strani medsebojno obtožujeta blokade evakuacije. Iz Kremlja so sicer danes sporočili, da ne izključujejo možnosti srečanja Putina in ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega, a mora biti srečanje temeljito pripravljeno, da bi dalo rezultate.

13.52 Bruselj predlaga dodatnih 500 milijonov evrov vojaške pomoči Ukrajini

Visoki zunanjepolitični predstavnik Evropske unije Josep Borrell bo danes na neformalnem zasedanju evropskih voditeljev v Versaillesu predlagal dodatnih 500 milijonov evrov vojaške pomoči Ukrajini. Prepričan je, da bodo voditelji to podprli. EU se je konec februarja dogovorila o že 500 milijonih evrov pomoči. »Predlagal bom povečanje vojaške pomoči Ukrajini za dodatnih 500 milijonov evrov,« je Borrell povedal ob prihodu na drugi dan zasedanja v Versaillesu. Na vprašanje, kako težko bo v to prepričati predsednike držav in vlad, je odgovoril, da »sploh ne«. »Vsi se zavedajo, da moramo povečati vojaško pomoč Ukrajini in nadaljevati pritisk na Rusijo,« je dejal.

EU je konec februarja sklenila, da bo v pomoč Ukrajini v boju proti ruski invaziji prvič financirala nakup in dostavo orožja napadeni državi. Zunanji ministri Unije so se dogovorili, da bo EU za nakup in dostavo orožja Ukrajini namenila 450 milijonov evrov. Poleg tega bo EU prispevala 50 milijonov evrov za pomoč ukrajinski vojski z neubojnimi sredstvi, na primer z gorivom in nujno medicinsko opremo.

13.47 Biden bo napovedal odvzem trgovinskega statusa Rusiji

Ameriški predsednik Joe Biden bo danes napovedal, da želi Rusiji odvzeti trgovinski status »države z največjimi ugodnostmi«, kar bi po navedbah vira, ki je seznanjen z zadevo, omogočilo zvišanje carin. O končni odobritvi novega ukrepa, ki bo sprejet v sodelovanju z državami skupine G7 in EU, bo odločal ameriški kongres, je dodal vir. Kot poudarja francoska tiskovna agencija AFP, bi morala biti potrditev ameriškega kongresa zgolj formalnost, saj se je pred dnevi že zavzel za ukinitev statusa stalne normalne trgovinske partnerice za Rusijo. Status države z največjimi ugodnostmi (most favored nation - MFN) je mednarodni trgovinski status, ki ga ena država priznava drugi, in pomeni, da mora biti država prejemnica nominalno deležna enakih trgovinskih ugodnosti. Odvzem statusa Rusiji bi trgovinskim partnerjem omogočil, da za Moskvo uvedejo višje carine in s tem kaznujejo njen izvoz, navaja AFP.

13.31 DFB odvzela častno članstvo nekdanjemu kanclerju Schröderju

Nemška nogometna zveza (DFB) je danes odvzela status častnega člana nekdanjemu nemškemu kanclerju Gerhardu Schröderju, poroča nemška tiskovna agencija DPA. Za ta korak so se odločili zaradi Schröderjeve odnosa do ruskega napada na Ukrajino in njegovih povezav z ruskim političnim in gospodarskim vrhom.

13.22  Borrell predlagal začasno prekinitev pogajanj z Iranom o oživitvi jedrskega sporazuma

Visoki zunanjepolitični predstavnik Evropske unije Josep Borrell je danes dejal, da je v pogajanjih za oživitev iranskega jedrskega sporazuma potreben »premor«, potem ko je Rusija za svojo podporo sporazumu v zadnjem hipu postavila nove pogoje, poroča nemška tiskovna agencija DPA. Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je pred tednom dni dejal, da bo Moskva, ki je zaradi invazije na Ukrajino sama podvržena sankcijam, pred podporo jedrskemu sporazumu od Washingtona zahtevala pisna zagotovila, da njene sankcije ne bodo škodovale ruskim pravicam do svobodne, polnopravne trgovine, gospodarskega in naložbenega sodelovanja ter vojaško-tehničnega sodelovanja z Iranom.

13.16 Evropski veleposlaniki v Sloveniji pohvalili enoten odziv EU na ukrajinsko krizo

Več evropskih veleposlanikov v Sloveniji je danes v Hiši EU izpostavilo in pohvalilo enotnost odziva EU na humanitarno krizo, ki jo je povzročil ruski vojaški napad na Ukrajino. Pri tem so ponovno obsodili rusko agresijo in pozvali k nadaljnjim evakuacijam ukrajinskih civilistov ter koordinaciji ukrepov za pomoč beguncem znotraj EU.

Vodja predstavništva evropske komisije v Sloveniji Jerneja Jug Jerše je v uvodnem nagovoru povzela stanje v Ukrajini, predvsem pa se je osredotočila na aktivnosti EU v okviru pomoči beguncem. Unija je za reševanje humanitarnih posledic vojne za zdaj namenila vsaj 500 milijonov evrov, predvsem za zagotavljanje hrane, vode, nastanitev in osnovne potrebe najranljivejših.

EU je ob obsežnih finančnih sankcijah proti Rusiji aktivirala tudi direktivo o začasni zaščiti, da bi beguncem iz Ukrajine ponudila socialno varstvo ter dostop do trga dela in izobraževanja. V središču tega pristopa je solidarnost med državami članicami EU.

Ukrajinski veleposlanik Mihajlo Brodovič je poudaril, da je trenutno najresnejša težava zagotavljanje humanitarnih koridorjev za prebivalce ogroženih območij. Pri tem je ostro kritiziral ruski predlog evakuacijskih poti na rusko in belorusko ozemlje, saj bi tako »ljudi vzeli za talce in jih uporabili kot živi ščit«.

12.58 Rusi pritiskajo na Kijev

Novinarske agencije tudi danes poročajo o razmerah v okolici Kijeva. Velik konvoj ruskih vojaških vozil, ki je bil nazadnje opažen severozahodno od prestolnice v bližini letališča Antonov, se je menda večinoma razpustil, kažejo satelitski posnetki ameriškega podjetja Maxar po poročanju tiskovne agencije Reuters.

V severovzhodnem delu Kijeva so zbrana številna ruska oklepna vozila. V predmestjih Buča in Irpin potekajo srditi spopadi za nadzor nad glavno avtocesto, ki vodi proti prestolnici.

Ruska vojska glede na obveščevalne podatke britanskega obrambnega ministrstva verjetno premešča svoje sile in se pripravlja na nove ofenzivne aktivnosti v prihodnjih dneh. »To bi lahko vključevalo tudi operacije proti prestolnici Kijev,« je britansko ministrstvo zapisalo na twitterju.

Podpredsednica ukrajinske vlade Irina Vereščuk je danes izrazila upanje, da bodo danes omogočili evakuacijo prek 12 humanitarnih koridorjev. Med drugim so predvideni koridorji iz Mariupola v Zaporožje, iz Sumija v Poltavo in iz Borodjanke v Kijev.

12.26 Janša: V EU lahko pride v prihodnjih tednih do 15 milijonov beguncev iz Ukrajine

Na evropska tla lahko pride v prihodnjih tednih od deset do petnajst milijonov beguncev iz Ukrajine, če se vojna ne bo ustavila, je izjavil predsednik slovenske vlade Janez Janša ob prihodu na drugi dan neformalnega zasedanja voditeljev članic EU v Versaillesu.

EU je v pomoč Ukrajini po ruski invaziji zelo hitro dosegla dogovor o sploh prvi uporabi evropske zakonodaje o beguncih iz leta 2001, vrstijo pa se kritike, da ima Unija dvojna merila za begunce, saj da je takoj pripravljena pomagati beguncem iz evropske države, medtem ko je bilo v primeru beguncev iz Sirije drugače.

Janša je v povezavi s tem danes dejal, da je bilo v zadnjih tednih veliko razprave o tem, a da ne vidi nobene dileme, saj da vsi vidimo, da iz Ukrajine bežijo v glavnem ženske in otroci. V Versaillesu so po njegovih besedah slišali podatek, da je kar 90 odstotkov beguncev iz Ukrajine žensk in otrok. Med njimi torej ni ekonomskih migrantov, ki »zgolj izkoriščajo nesrečo drugih, da bi poskrbeli zase, česar nikomur ni mogoče zameriti, vendar so zmogljivosti omejene«, je dejal Janša.

Sicer je prepričan, da bo Ukrajina od EU prej ali slej dobila močnejše zaveze glede članstva, saj da bodo razmere v državi v prihodnjih tednih prispevale k temu. Obžaluje, da tega ni bilo mogoče storiti že tokrat v Versaillesu, čeprav so bili blizu, ker nekateri kolegi razpravljajo o postopkih, kot da ni vojne.

12.09 Milanović: Brezpilotno letalo, ki je strmoglavilo v Zagrebu, je priletelo iz Ukrajine

Šest ton težko brezpilotno vojaško letalo, ki je včeraj zvečer strmoglavilo na zagrebškem Jarunu, je prišlo iz Ukrajine, je danes izjavil hrvaški predsednik Zoran Milanović. Posredoval je podatek, da je uspelo letalo preleteti okoli tisoč kilometrov razdalje, pri čemer je neovirano preletelo Romunijo in Madžarsko, ki sta tako kot Hrvaška članici Nata, ter bilo zatem še sedem minut v hrvaškem zračnem prostoru.

Kot piše portal Jutarnjega lista, je svetovalec ukrajinskega ministra za obrambo Markijan Lubkjivski že zavrnil, da bi bilo letalo ukrajinsko. Dodal je, da pričakuje uradno sporočilo ukrajinskega zunanjega ministrstva in glavnega štaba ukrajinske vojske. Hrvaške oblasti je zaprosil, da dogodek raziščejo.

12.04 Ukrajino je zapustilo že 2,5 milijona ljudi

Od samega začetka vojne v Ukrajini pred dvema tednoma je državo zapustilo približno 2,5 milijona ljudi, še dva milijona pa jih je vojna notranje razselila, so danes, po poročanju francoske tiskovne agencije AFP, sporočili iz Visokega komisariata Združenih narodov za begunce (UNHCR).

Visoki komisar ZN za begunce Filippo Grandi za nastanek begunskega vala krivi nesmiselno vojno, ki se je začela 24. februarja. »Število beguncev iz Ukrajine je danes tragično naraslo na 2,5 milijona, ocenjujemo pa tudi, da je znotraj Ukrajine razseljenih približno dva milijona ljudi,« je zapisal na twitterju.

Tiskovni predstavnik Mednarodne organizacije za migracije Paul Dillon pri tem dodaja, da je med 2,5 milijona ljudi, ki so zapustili Ukrajino, tudi 116.000 državljanov drugih držav.

11.48 V logaških osnovnih šolah še čakajo odločitev ministrstva glede šolanja otrok iz Ukrajine

Med približno sto ukrajinskimi begunci, ki so zatočišče dobili v namestitvenem centru v Logatcu, so tudi šoloobvezni otroci, vsi pa so nogometaši. Ravnatelja obeh logaških osnovnih šol sta danes za STA povedala, da jih pri njih za zdaj sicer še niso sprejeli. S šolskim ministrstvom se pogovarjajo, kako bi poskrbeli zanje, a dogovora še niso sprejeli.

Po besedah ravnateljice Osnovne šole 8 talcev Logatec Karmen Cunder ukrajinskih otrok pri njih trenutno ne morejo sprejeti v razrede, saj so ti že polni. Ravnatelj Osnovne šole Tabor Jure Kramar pa je povedal, da bi v posamezne oddelke lahko sprejeli od dva do tri učence.

Kot je dejala Cundrova, se s šolskim ministrstvom še pogovarjajo, kako bi 13 šoloobveznih ukrajinskih otrok, nastanjenih v Logatcu, vključili v učni proces. Zanje bi najprej organizirali učenje slovenščine, v razrede pa jih, kot omenjeno, na OŠ 8 talcev ne morejo sprejeti. Kot je dodala, za zdaj ni jasno, koliko časa bodo ti otroci sploh ostali v Sloveniji. Če bi šlo za kratkotrajno bivanje, se nagibajo k rešitvi, da bi zanje organizirali šolanje v ukrajinskem jeziku, saj so med begunci tudi učitelji iz Ukrajine.

Pojasnila je še, da gre za specifično skupino, saj so trenutno vsi ukrajinski otroci, nameščeni v Logatcu, nogometaši.

11.45 Ukrajinci trdijo, da neusposobljenih civilistov ne bodo pošiljali na fronte

Ukrajinske oblasti so se zavezale, da novooblikovane vrste neusposobljenih civilistov, ki se borijo proti Rusiji, ne bodo poslane v spopade na fronto. »To nima nobenega smisla. Naša vojska lahko zaustavi sovražnike, ker je motivirana, bolje usposobljena in oborožena,« je v videonagovoru dejal ukrajinski obrambni minister Aleksej Reznikov. Poudaril je, da morajo naborniki vojsko redno obveščati o svojem bivanju in ohranjati stike z lokalnim nabornim centrom.

Po njegovih besedah se je enotam teritorialne obrambe države pridružilo že več kot 100.000 Ukrajincev in dodal, da se je iz Evrope vrnilo več kot 200.000 ukrajinskih državljanov, da bi pomagali v vojni. Ruske sile so v dveh tednih od začetka invazije ubile več ukrajinskih civilistov kot vojakov, je opozoril Reznikov. »Želim, da se to sliši ne le v Kijevu, ampak po vsem svetu,« je dejal.

Ukrajinsko obrambno ministrstvo je opozorilo tudi, da Rusija v vojno vključuje tiste, ki nimajo bojnih izkušenj, in da ruske sile poskušajo nagovarjati ukrajinske vojne ujetnike, naj se borijo za njihovo stran.

11.27 Ruski napadi tudi v Sumiju, Harkovu, Černigovu in Nižinu, tarča znova tudi inštitut za jedrske raziskave

Nočni letalski napadi so zadeli tudi mesta Sumi na severovzhodu, Harkov na vzhodu in Černigov na severu. V kraju Nižin v bližini Černigova sta bila v obstreljevanju z raketnimi sistemi ubita dva človeka, še osem pa ranjenih. V Černigovu je bil v napadih poškodovan vodovod, zaradi česar so ga zaprli, navajajo lokalne oblasti.

V Harkovu je bil tarča ruskega napada znova inštitut za jedrske raziskave, a po zagotovilih guvernerja harkovske regije Olega Sinegubova ni nevarnosti za civilno prebivalstvo, navajajo tuje tiskovne agencije.

10.31 Ruski tožilci okrepili nadzor nad tujimi podjetji, ki zapuščajo državo

Ruski tožilci so danes sporočili, da so okrepili nadzor nad tujimi podjetji, ki so se odločila zapustiti državo, potem ko je Rusija konec februarja začela invazijo na Ukrajino. Kot so sporočili iz ruskega državnega tožilstva, bo vsak primer prekinitve dejavnosti v Rusiji »pravno ocenjen« glede znakov fiktivnega ali namernega stečaja. Več kot 300 podjetij, od McDonaldsa do Ikee, je od začetka vojne v Ukrajini že zapustilo Rusijo.

»Tožilci so uvedli strog nadzor nad spoštovanjem delovne zakonodaje, vključno s pogoji pogodb o zaposlitvi, postopkom izplačevanja plač in določanjem njihove višine,« so sporočilo ruskega generalnega državnega tožilca povzeli pri francoski tiskovni agenciji AFP. Kot so poudarili, je bil ukrep sprejet »za zagotovitev interesov vestnih podjetnikov in zaposlenih« v podjetjih, ki so sporočila, da zapuščajo državo.

10.39 Iz Izjuma poročajo o napadu ruske vojske na psihiatrično bolnišnico

Ruske sile so po poročanju lokalnih oblasti napadle psihiatrično bolnišnico v bližini mesta Izjum na vzhodu Ukrajine. Guverner regije Harkov Oleh Sinegubov je izjavil, da je bilo v bolnišnici 330 ljudi, 73 pa so jih evakuirali. Število žrtev se še ugotavlja, je dodal. Reuters poročila ni mogel takoj preveriti.

9.51 Schröder v Moskvi s Putinom o možnosti miru v Ukrajini

Nekdanji nemški kancler Gerhard Schröder je v Moskvi, kjer se je v okviru pogajalskih prizadevanj za končanje vojne v Ukrajini sestal z ruskim voditeljem Vladimirjem Putinom. Schröder je sicer zadnje čase tarča ostrih kritik, ker se ni odrekel visokim, dobro plačanim položajem v ruskih podjetjih in jasno obsodil ruske agresije v zahodni sosedi.

Prejšnji teden je celo protestno odstopilo več zaposlenih v njegovem uradu bivšega kanclerja, potem ko se je odločil ostati na položajih v ruskih energetskih gigantih Rosneft in Gazprom ter tudi pri plinovodih Severni tok 1 in 2, čeprav ga je k odstopu z njih med drugim pozval sedanji kancler Olaf Scholz. Zaradi svojega prijateljevanja s Putinom je socialdemokrat Schröder tako vse bolj izoliran doma in v tujini.

O sestanku omenjene dvojice sta v četrtek najprej poročala bilten Politico in nemški dnevnik Bild, kasneje pa je uradno potrditev prejela še nemška tiskovna agencija DPA. Iz vlade v Berlinu so medtem sporočili, da Schröderjevo potovanje v Moskvo z njimi ni bilo dogovorjeno, Scholz pa je ob robu vrha EU v Versaillesu na novinarsko vprašanje v zvezi s tem odgovoril le, da noče komentirati. Je pa bil zgovornejši avstrijski kancler Karl Nehammer, ki je srečanje Schröderja in Putina po poročanju DPA ob robu vrha v Versaillesu pozdravil kot dobrodošlo.

9.34 Putin: Pozdraviti moramo prostovoljce, ki bi se želeli boriti proti Ukrajini

Ruski predsednik Vladimir Putin je od začetka agresije v Ukrajini večkrat zagotovil, da je Rusija vanjo poslala le profesionalne vojake in da ne načrtuje naborništva. Danes pa je po poročanju Reutersa izjavil, da »moramo pozdraviti prostovoljce, ki se želijo boriti proti ukrajinskim silam«. Dodal je, da bi jim morali omogočiti dostop do bojišč. Sicer je danes prek videopovezav vodil zasedanje ruskega varnostnega sveta.  Putin je na seji ruskega varnostnega sveta dejal, da bi bilo treba tistim, ki se želijo prostovoljno boriti v silah, ki jih podpira Rusija, to dovoliti. »Če vidite, da obstajajo ljudje, ki želijo prostovoljno pomagati separatistom na vzhodu Ukrajine, potem jim morate iti naproti in jim pomagati pri premiku na bojna območja,« je Putin dejal obrambnemu ministru Sergeju Šojguju.

Prostovoljcev, ki se želijo boriti na ruski strani, naj bi bilo več kot 16.000, večina pa bi jih prišla z Bližnjega vzhoda in Sirije. Rusija je bila namreč ob izbruhu vojne v Siriji ključna partnerica sirskega predsednika Bašarja al Asada in se je v konfliktu leta 2015 postavila na njegovo stran ter obrnila potek spopadov v prid režima, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov je dejal, da se mu odločitev o pošiljanju prostovoljnih borcev v Ukrajino zdi sprejemljiva in pri tem dejal, da tudi ZDA podpirajo pošiljanje plačancev, ki se v Ukrajini borijo ob boku vojske Kijeva. »Kar zadeva dobavo orožja, zlasti zahodne proizvodnje, ki je končalo v rokah ruske vojske, seveda podpiram možnost, da se ga prenese separatistom v Lugansku in Donecku,« je še izjavi Putin in obrambnemu ministru naročil, naj pripravi ločeno poročilo o okrepitvi zahodne meje Rusije kot odgovor na premike Natovih enot v vzhodni Evropi. Države Nata so namreč v srednjo in vzhodno Evropo napotile na tisoče vojakov. Moskva je od Nata že zahtevala, da svoje enote umakne.

9.24 Ukrajina doslej utrpela za 119 milijard ameriških dolarjev gospodarske škode

Ruska invazija na Ukrajino je povzročila ukrajinskemu gospodarstvu škodo, ki jo ocenjujejo na 119 milijard ameriških dolarjev, je danes izjavil namestnik ukrajinskega gospodarskega ministra Denis Kudin. Povedal je, da je 75 odstotkov podjetij na območjih, prizadetih zaradi vojne, prenehalo delovati in da večina metalurških podjetij v vzhodni Ukrajini ne deluje. »To pomeni, da bo manj izvoza kovin,« je dodal. Izvoz kovin predstavlja znaten delež celotnega ukrajinskega izvoza.

9.21 Ameriški kongres potrdil 13,6 milijarde dolarjev za Ukrajino

Ameriški kongres je v četrtek dokončno potrdil 13,6 milijarde dolarjev pomoči za Ukrajino in evropske zaveznike. Gre sicer za del širše, 1500 milijard dolarjev vredne zakonodaje o financiranju dela ameriške vlade do 30. septembra.

Potem ko je zakonodajo potrdil spodnji dom kongresa, je to v četrtek storil še zgornji dom oziroma senat. Za je glasovalo 68, proti pa 31 senatorjev. Zdaj ga mora podpisati samo še predsednik Joe Biden.

Vsaka stranka si je v predlogu nabrala nekaj, kar bo lahko v svoj prid izkoristila pred kongresnimi volitvami novembra letos. Demokrati so domače socialne in druge programe povečali za 6,7 odstotka na 730 milijard dolarjev, republikanci pa so skupaj z demokrati povečali vojaške programe za 5,6 odstotka na 782 milijard dolarjev.

Za pomoč Ukrajinskim beguncem, dobavo orožja Ukrajini in podporo zaveznicam v zvezi Nato bo namenjenih 13,6 milijarde dolarjev. Vodja demokratov v senatu Chuck Schumer je pojasnil, da bodo sredstva namenjena hrani, zdravilom in zatočiščem za več kot dva milijona beguncev in obnovo uničenega ukrajinskega gospodarstva.

8.11 Humanitarni koridorji omogočili odhod okoli 100.000 civilistov

Oblegana ukrajinska mesta je v zadnjih dneh po humanitarnih koridorjih zapustilo okoli 100.000 civilistov, od tega 40.000 samo včeraj, je sporočil ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski. Večina je pobegnila iz mest Sumi na severovzhodu države, Izjum na vzhodu in območij severozahodno od Kijeva, navajajo ukrajinske oblasti.

Ruske oblasti so včeraj sporočile, da bodo vsak dan odprti humanitarni koridorji za evakuacijo civilistov pred spopadi v Ukrajini, ki bodo vodili na rusko ozemlje. V Kijevu vztrajajo, da evakuacijske poti ne smejo voditi v Rusijo.

8.05 V Mariupolu še vedno apokaliptične razmere

V strateško pomembnem pristaniškem mestu Mariupol, kjer je bila v sredinem napadu ruske vojske uničena porodnišnica, še vedno potekajo srditi spopadi. Zelenski je sporočil, da je v mesto poslal konvoj tovornjakov s hrano, vodo in zdravili, vendar pa so »okupatorji sprožili tankovski napad ravno tam, kjer naj bi bil ta koridor«, je dejal v videonagovoru. To je označil za »odkrit teror«, poroča AFP.

Župan Mariupola Vadim Bojčenko je dejal, da so ruska vojaška letala v četrtek stanovanjska območja ciljala »vsake pol ure«, pri čemer so »pobijali civiliste, starejše, ženske in otroke«. Razmere v mestu je opisal kot apokaliptične. Po njegovih besedah je v desetih dneh stalnih napadov na mesto tam umrlo že več kot 1200 civilistov.

Mednarodni odbor Rdečega križa (ICRC) je sporočil, da se nekateri prebivalci že borijo za hrano, številni pa so ostali brez pitne vode. »Nekateri ljudje še imajo hrano, vendar ne vem, koliko časa bo to še trajalo. Mnogi nimajo hrane za otroke,« so sporočili iz ICRC.

Rusko obrambno ministrstvo je zatrdilo, da so proruski separatisti zasedli mesto Volnovaha severno od Mariupola.

7.44 Vlada ustanovila medresorsko skupino za usklajevanje humanitarne in tehnične pomoči Ukrajini

Vlada je včeraj na dopisni seji sprejela sklep o ustanovitvi medresorske operativne skupine za usklajevanje humanitarne in tehnične pomoči Ukrajini. Ta bo usklajevala zbiranje, skladiščenje, transport in predajo humanitarne in tehnične pomoči z agresijo prizadetim prebivalcem Ukrajine, so na ministrstvu za obrambo navedli v sporočilu za javnost.

Poleg tega bo medresorska skupina prevzela tudi usklajevanje sprejema, namestitve in oskrbe beguncev iz Ukrajine, če bo potrebna pomoč beguncem presegla zmogljivosti urada za oskrbo in integracijo migrantov.

»Glede na trenutne razmere v Ukrajini in nadaljevanje ruske agresije se predvideva, da bo kriza dolgotrajnejša. Tako kot druge države EU se tudi Republika Slovenija odziva z nudenjem humanitarne in druge pomoči Ukrajini ter s sprejemanjem beguncev. Ministrstva in vladne službe te naloge izvajajo po posameznih strokovnih področjih, ki terjajo usklajen pristop, enotno načrtovanje in medresorsko usklajevanje ter hiter pretok informacij med različnimi subjekti v Republiki Sloveniji,« so zapisali na ministrstvu.

7.32 Ruska vojska napadla tudi Ivano-Frankivsk na zahodu Ukrajine

Rusko obrambno ministrstvo je po poročanju BBC potrdilo, da je ruska vojska napadla tudi vojaško letališče v Ivano-Frankivsku na zahodu Ukrajine. Skupaj z napadom na vojaško letališče v Lucku je to prva razširitev območja ruskih napadov na zahod Ukrajine.

Mesti ležita severno in južno od Lvova, kamor so se pred napadi zatekli številni Ukrajinci. 

Na nove napade se je že odzval svetovalec ukrajinskega predsednika Mihajlo Podoljak. »Velika ukrajinska mesta so znova tarča uničujočih napadov,« je zapisal na Twitterju. »Ruska uničujoča vojna proti civilistom in velikim mestom se nadaljuje,« je dodal.

7.11 V Rusijo iz Ukrajine prebegnilo okoli 222.000 ljudi 

Ruska agencija Tass, ki jo navaja Reuters, je objavila podatek, da je v Rusijo in obe separatistični regiji Doneck in Lugansk prebegnilo okoli 222.000 ljudi. Po današnjih podatkih Združenih narodov je sicer od začetka ruske invazije pred dvema tednoma iz države pobegnilo že okoli 2,5 milijona ljudi, velika večina proti zahodu.

6.50 Varnostni svet ZN danes o biološkem orožju v Ukrajini

Varnostni svet ZN se bo danes na zahtevo Moskve sestal na izrednem sestanku o domnevni proizvodnji biološkega in kemičnega orožja v Ukrajini. Rusija je ZDA obtožila, da financirajo raziskave o razvoju biološkega orožja v Ukrajini, kar sta tako Washington kot Kijev zanikala. ZDA opozarjajo, da bi to lahko bil znak, da bo Moskva kmalu sama uporabila tovrstno orožje.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je včeraj v videonagovoru zavrnil obtožbe Rusije: »Nihče v Ukrajini ne razvija kemičnega ali kakšnega drugega orožja za množično uničevanje«. Zahodne države opozarjajo, da bi lahko bila za obtožbami Rusije namera, da bi tovrstno orožje sama uporabila v Ukrajini. Tovrstnega početja je bila Moskva obtožena že v Siriji.

»To me resnično skrbi, ker smo se že velikokrat prepričali, da če želiš vedeti, kaj načrtuje Rusija, spremljaj, česa obtožuje druge,« je včeraj še povedal Zelenski.

Tudi britanski premier Boris Johnson je obtožil ruskega predsednika Vladimirja Putina ciničnega poskusa ustvarjanja pretveze za uporabo kemičnega orožja v Ukrajini. Izrazil je zaskrbljenost, da je režim v Kremlju verjetno pripravljen na uporabo prepovedanega orožja v okviru svoje invazije na Ukrajino.

6.48 Ruska vojska napreduje proti Kijevu, ki je po besedah braniteljev ostal »trdnjava«

Ruske čete so se danes približale Kijevu, poroča AFP. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je Ruse znova obtožil, da ciljajo na humanitarne koridorje. Sicer ostaja v obleganih mestih še na stotisoče civilistov, vključno s tistimi v Mariupolu, kjer so razmere najhujše.

Ukrajinska vojska je v opozorila, da poskušajo Rusi uničiti obrambo zahodno in severozahodno od prestolnice, da bi blokirali Kijev. Na severovzhodnem delu Kijeva pa so zbrana številna ruska oklepna vozila. V predmestjih Buča in Irpin potekajo srditi spopadi za nadzor nad glavno avtocesto, ki vodi proti prestolnici.

»Ne moremo izključiti premika sovražnika proti vzhodu proti Brovariju,« opozarjajo. V Kijevu je župan Vitalij Kličko objavil, da je polovica prebivalstva prebegnila, in dodal, da se je prestolnica preoblikovala v trdnjavo. »Vsaka ulica, vsaka stavba, vsaka kontrolna točka je utrjena,« je povedal.

6.40 Ruska vojska napadla tudi Dnipro in Luck

V jutranjih urah so poročali o prvem napadu na industrijsko mesto Dnipro na vzhodu države. Reuters poroča o treh zračnih napadih in najmanj enem mrtvem človeku. Ukrajinci trdijo, da so se napadi zgodili v bližini stanovanjskega objekta in otroškega vrtca. Po poročanju AFP je bila tarča tudi tovarna obutve, ki se je vnela.

Rusi so prvič napadli tudi Luck na severozahodu države, tamkajšnje vojaško letališče in objekt, namenjen popravilom vojaških letal, poroča BBC, ki se sklicuje na ukrajinsko televizijo.

4.06 Hitrega članstva v EU za Ukrajino ne bo

Ukrajina sodi v evropsko družino, so poudarili voditelji članic EU po prvem dnevu neformalnega zasedanja v Versaillesu, ki se je končal sredi noči. A želenih jamstev glede čimprejšnjega članstva v Uniji država, ki je v primežu vse bolj krvave vojne, ni dobila. Znova so odmevala opozorila, da hitre poti v Unijo ni.

Voditelji so v zgodnjih jutranjih urah po dolgi razpravi sprejeli izjavo »o ruski vojaški agresiji nad Ukrajino« v petih točkah. Glede vprašanja članstva Ukrajine v EU ni bistvenih sprememb v primerjavi z osnutki. Ukrajina ni dobila jamstev glede hitre pridružitve Uniji, ki jih želi.

Vrh EU je na neformalnem zasedanju v Versaillesu, ki poteka v znamenju vse bolj krvave ruske vojne v Ukrajini, Ukrajincem sicer zatrdil, da jih Unija ne bo pustila samih ter da jim bo še naprej zagotavljala politično, finančno, materialno in humanitarno pomoč.

Prav tako so voditelji obljubili, da so odločeni še okrepiti pritisk na Rusijo in Belorusijo ter pripravljeni hitro sprejeti nadaljnje sankcije. Nizozemski premier Mark Rutte je v povezavi s tem pojasnil, da bodo nove sankcije, ki se pripravljajo, še bolj osredotočile ukrepe v prvih treh svežnjih.

Sprejeta izjava v nasprotju z osnutki vključuje tudi omembo Moldavije in Gruzije, ki sta kmalu za Ukrajino prav tako zaprosili za članstvo v Uniji. Voditelji so sicer zgolj spomnili, da so članice komisijo pozvale tudi k pripravi mnenja o njunih prošnjah.

Ukrajina glede na izražena pričakovanja s tem izidom ne more biti zadovoljna. Nizozemski premier Rutte je tako kot ob prihodu tudi ob koncu prvega dne vrha poudaril, da ni hitre poti v Unijo. Prošnja je v procesu, ki bo terjal čas – mesece, leta.

00.30 Pahor na mednarodni konferenci v Turčiji o Ukrajini

Predsednik republike Borut Pahor se bo danes udeležil mednarodne konference v turški Antalyi. Nastopil bo na osrednjem panelu, na katerem bo med drugim sodeloval ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski. Govorili bodo predvsem o ruski invaziji na Ukrajino. Pahor se bo sestal tudi s turškim predsednikom Recepom Tayyipom Erdoğanom.

Kot napovedujejo v predsednikovem uradu, se bo Pahor udeležil uradnega odprtja diplomatskega foruma Antalya.

Po odprtju bo nastopil na osrednjem panelu z naslovom Cena miru ali strošek vojne (Price of Peace or Cost of War). V razpravi bodo ob njem sodelovali generalni sekretar Nata Jens Stoltenberg, predsednik Nigra Mohamed Bazoum in ukrajinski predsednik Zelenski, ki bo sodeloval virtualno.