Na četrtkovi dopisni seji je vlada sprejela sklep o ustanovitvi medresorske operativne skupine za usklajevanje humanitarne in tehnične pomoči Ukrajini. Danes sta minister za notranje zadeve Aleš Hojs in generalna direktorica direktorata za migracije Nataša Potočnik predstavila še aktivacijo zakona o začasni zaščiti za razseljene osebe iz Ukrajine, ki velja od včeraj.

Število beguncev iz Ukrajine je ta teden že preseglo dva milijona, številni so se zatekli tudi k nam. Doslej jih je, po besedah Nataše Potočnik, 909 izrazilo namero za prošnjo za mednarodno zaščito. Ti bodo potencialno upravičeni do začasne zaščite, kar pomeni, da bodo po bistveno hitrejšem postopku, kot je običajen, pridobili pravice. Med njimi je prost dostop do trga dela, namestitev, hrana, obleka, denarno nadomestilo za zasebno namestitev, žepnina, če jo posameznik potrebuje.

Do začasne zaščite bodo upravičeni državljani Ukrajine in vsi, ki so imeli na dan 24. februarja, ki so ga pristojni v evropski komisiji izbrali kot presečni datum, v Ukrajini priznano mednarodno zaščito ali dovoljenje za stalno bivanje, pa se ne morejo enostavno in varno vrniti v svoje države izvora.

Aktivacija zakona o začasni zaščiti je možna za eno leto z možnostjo podaljšanja za šest mesecev. Svet EU je direktivo o začasni zaščiti, ki smo jo v slovenski pravni red povzeli leta 2005, aktivirala v enem tednu po začetku vojne v Ukrajini, v prihodnjih dneh pa pričakujejo tudi smernice evropske komisije, za to, da bodo države enotno pristopale k izvajanju, je napovedal Aleš Hojs.

»Ocenjujemo, da se število Ukrajincev pri nas povečuje. V prvih 14 dneh so bili tukaj predvsem v tranzitu in ostajali kvečjemu dan ali dva. Trend, ki se nakazuje, ko se zmanjšuje absorpcijska sposobnost Poljske, Moldavije in Madžarske, je, da bo več dotoka in bo treba poskrbeti za več ljudi,« je dejal Hojs in dodal, da bomo solidarno pomagali in poskrbeli za vse, ki bodo pribežali pred vojno. 

Po njegovih besedah niti zakon niti svet EU nista določila zgornjega števila oseb, ki se jih lahko sprejme, lahko pa, če bo treba, to kasneje določi vlada.

»Pripravljamo vse implementacijske aktivnosti, vključno z navodili policistom na terenu in upravnim enotam, vzpostavlja se tudi informacijska podpora,« je opisala Nataša Potočnik. 

Vlogo, ki bo v slovenskem in ukrajinskem jeziku, lahko posameznik izpolni na policijski postaji ali upravni enoti, če se že nahaja v Sloveniji. Vlada je vzpostavila tudi posebno dvojezično spletno stran z vsemi informacijami, prav tako urad za oskrbo in integracijo migrantov.

Ker gre za kolektivno zaščito, mora posameznik le dokazati, da je iz Ukrajine, je pojasnila Nataša Potočnik. Velika večina tistih, ki je prišla doslej, je imela dokumente. Ukrajinski državljani pa so v EU izvzeti iz vizumske obveznosti.

»Na vratih EU, v naši bližini, je dva milijona ljudi, ki bežijo pred vojno,« je Hojs odgovoril na vprašanja, zakaj so postopki za pribežnike od drugod drugačni. »Ljudje iz drugih držav gredo lahko skozi redno proceduro, kjer so pravice identične, postopek pa traja nekaj dlje. Navsezadnje bomo tudi mi, ko bo šel prvi val, ki ga v 99 odstotkih sestavljajo ženske in otroci, mimo, znotraj začasne zaščite spremenili pristop in bo treba pogledati zadeve z varnostnega vidika.« Minister za notranje zadeve je dodal, da si ne moremo zatiskati oči, da ne bodo poskušali priti tudi drugi ljudje.

Hojs zagotavlja, da smo pripravljeni, da razmeroma hitro namestimo od 1500 do 2000 ljudi, trenutno je nastanitveni center v Logatcu, na razpolago so in se lahko uredijo na Debelem Rtiču in v Jelšanah ter v okolici Velenja. Najprej bodo uredili možne nastanitve, ki so v lasti države, potem pa se bodo obrnili na zasebnike in z njimi sklepali pogodbe.

V kratkem bo ustanovljena koordinacijska skupina v okviru Civilne zaščite.