Von der Leynova v Kijevu: Rusija bo propadala, Ukrajina koraka proti EU

21.06 Von der Leynova podprla vstop Ukrajine v EU

»Rusija bo gospodarsko, finančno in tehnološko propadala, medtem ko bo Ukrajina korakala proti evropski prihodnosti,« je predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen dejala na tiskovni konferenci z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim ob današnjem obisku v Kijevu, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Von der Leynova je ob današnjem obisku ostro obsodila poboje civilistov v kraju Buča v bližini Kijeva, ki naj bi jih zagrešile ruske sile. »V Buči je bila uničena naša človečnost,« je dejala ob obisku množičnega grobišča. Predsednica Evropske komisije je obsodila tudi današnji napad na železniško postajo v Kramatorsku na vzhodu Ukrajine, kar so danes storili tudi številni drugi evropski in svetovni voditelji. »Mobiliziramo svojo gospodarsko moč, da bo ruski predsednik Vladimir Putin za svoja dejanja plačal zelo, zelo visoko ceno,« je dejala. Zelenski je dejal, da je sicer osebno hvaležen von der Leynovi za vse dosedanje sankcije EU proti Rusiji, vendar je ocenil, da »to ni dovolj«.

19.46 Nehammer odpotoval na obisk v Kijev

Avstrijski kancler Karl Nehammer se je danes odpravil na pot v Kijev, v soboto pa naj bi obiskal tudi Bučo, so sporočili iz njegovega urada. Nehammer v soboto načrtuje tudi srečanje z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim in premierjem Denisom Šmihalom, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

»Zvezni kancler Karl Nehammer je danes zvečer z delegacijo in predstavniki medijev odpotoval na obisk v Ukrajino,« so sporočili iz kanclerjevega urada. Pred zaključkom obiska v soboto ob srečanju z Zelenskim in Šmihalom načrtuje tudi srečanje z županom Kijeva, Vitalijem Kličkom. »Pomembno je, da v okviru naše nevtralnosti podpiramo Ukrajino, tako na humanitarni kot na politični ravni,« je v izjavi dejal Nehammer. Poudaril je, da je dogajanje v Ukrajini strašna agresivna vojna proti civilnemu prebivalstvu in pozval k neodvisni preiskavi vojnih zločinov. »Odgovorni za ta kazniva dejanja morajo in bodo odgovarjali,« je še dejal.

18.49 V Ukrajini ob obisku visokih predstavnikov EU začeli izkopavati grobišče v Buči

Ukrajinski preiskovalci so danes začeli izkopavati množično grobišče v Buči, s čimer so po besedah policije začeli zgodnjo fazo postopka za vojne zločine proti ruskim vojakom, ki so mesto zasedli. Žrtvam pobojev sta se danes poklonila tudi visoka predstavnika EU, Ursula von der Leyen in Josep Borrell.

Ukrajinci so v grobišču pokopali žrtve, za katere trdijo, da so jih ubile ruske oborožene sile. Vodja regionalne policije v Kijevu Andrij Niebitov je povedal, da je bilo v grobu 40 trupel, med njimi dva pripadnika ukrajinskih vojaških sil, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Dodal je, da so na truplih našli strelne rane, kar potrjuje trditve, da so bili umrli namenske tarče napadov in ne slučajne žrtve zračnih napadov ali artilerijskega ognja. »Te dogodke lahko opredelim kot vojni zločin,« je dejal.

18.23 Johnson ob srečanju s Scholzem obljubil novo pošiljko orožja za Ukrajino

Velika Britanija bo po današnjem nesprejemljivem napadu na železniško postajo v Kramatorsku Ukrajini dostavila več protiletalskih raket in 800 protitankovskih raket, je danes po srečanju z nemškim kanclerjem Olafom Scholzem v Londonu sporočil britanski premier Boris Johnson, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Johnson je ob tem dejal, da je pošiljka »vrhunske vojaške opreme« za Ukrajino skupaj vredna 120 milijonov evrov, britanske protitankovske rakete pa naj bi bile še posebej učinkovite, navaja AFP.

Napad na Kramatorsk »kaže, kako globoko je padla nekoč slavna ruska vojska«, je Johnson dejal novinarjem po srečanju s kanclerjem Scholzem, ki je ruski napad označil za »okrutnega«. Na železniški postaji v Kramatorsku je bilo po zadnjih podatkih ubitih 50 ljudi, med njimi pet otrok.

17.20 Rusija izgnala 45 poljskih diplomatov

Moskva je izgnala 45 poljskih diplomatov, s čimer se je odzvala na ukrep Varšave, ki je prejšnji mesec zaradi vohunjenja izgnala enako število ruskih diplomatov, je danes sporočilo rusko zunanje ministrstvo. Rusija je kot odgovor na odločitev Bolgarije o izgonu dveh ruskih diplomatov napovedala tudi izgon dveh bolgarskih diplomatov.

Rusko zunanje ministrstvo je ob tem na pogovor poklicalo poljskega veleposlanika v Moskvi, da bi »ostro protestirali proti neupravičenemu« izgonu ruskih diplomatov s Poljske 23. marca, so še sporočili iz ministrstva. »Veleposlaniku smo povedali, da ta korak razumemo kot potrditev zavestne želje Varšave po popolnem uničenju dvostranskih odnosov,« so dodali. Izgnani poljski diplomati morajo Rusijo zapustiti do 13. aprila.

16.09 Rusija in Ukrajina kljub dogodkom v Buči pripravljeni na pogovore

Rusija in Ukrajina sta pripravljeni nadaljevati pogovore, čeprav so poročila o množičnih pobojih v ukrajinskem mestu Buča upočasnile proces, je danes dejal neimenovan turški uradnik. Dodal je, da nekatera vprašanja ostajajo odprta, med drugim status regij Donbas in Krim ter varnostna jamstva, datum naslednjega kroga pogajanj pa še ni določen.

»Rusija in Ukrajina sta pripravljeni na pogovore v Turčiji, vendar sta daleč od dogovora o skupnem sporazumu,« je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP dejal turški uradnik. Turški zunanji minister Mevlut Cavusoglu je sicer konec marca dejal, da bi se lahko ruski in ukrajinski zunanji minister sestala v dveh tednih, v četrtek pa je priznal, da so poročila o množičnih pobojih civilistov v kraju Buča zasenčila mirovna pogajanja med Rusijo in Ukrajino.

15.34 Zelenski v finskem parlamentu pozval k ostrejšim sankcijam in več orožja

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je zahodne države danes pozval, naj uvedejo ostre sankcije proti Rusiji, vključno s prepovedjo uvoza ruskega plina. V današnjem nagovoru finskim poslancem je pozval tudi k dobavi več orožja Ukrajini in obsodil današnji napad v Kramatorsku, ki je terjal na desetine življenj.

Zelenski je bil v svojem nagovoru prek videopovezave v finskem parlamentu kritičen do tistih, ki »nas pustijo čakati, čakati na stvari, ki jih nujno potrebujemo, čakati na sredstva za zaščito naših življenj«. Zahodne voditelje je pozval, naj uvedejo »koktajl sankcij« proti Rusiji, ki si ga »bodo zapomnili tako kot Molotove koktajle«, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

15.31  ZN: Ukrajinski begunci bežijo v težkih razmerah

Tok ljudi, ki bežijo pred vojno v Ukrajini, se je upočasnil, vendar tisti, ki zdaj bežijo, pogosto preživijo več tednov v zelo težkih razmerah, je danes sporočila agencija Združenih narodov za begunce (UNHCR) in dodala, da je od začetka vojne državo zapustilo 4,3 milijona ljudi. »Vojna v Ukrajini je sprožila eno najhitreje rastočih razselitev in humanitarnih kriz doslej,« je novinarjem v Ženevi povedal tiskovni predstavnik UNHCR Matt Saltmarsh.

»Osebje UNHCR je opazilo, da na novo prispeli begunci prihajajo iz različnih delov države, tudi z vzhoda, kamor se je preusmerila ruska ofenziva. Nekateri poročajo, da so se več tednov zadrževali v težkih razmerah, večinoma doma ali v zavetiščih.« Mednarodna organizacija za migracije (IOM) medtem ocenjuje, da je svoje domove zapustilo 7,1 milijona ljudi, ki so razseljeni znotraj Ukrajine. IOM navaja, da je poleg Ukrajincev državo zapustilo tudi več kot 210.000 državljanov drugih držav, ki so v Ukrajini študirali ali delali.

To pomeni, da je bilo skupno več kot četrtina prebivalcev prisiljenih zapustiti svoje domove. Pred rusko invazijo je imela Ukrajina v regijah pod vladnim nadzorom 37 milijonov prebivalcev. V to sicer niso všteti prebivalci polotoka Krim, ki ga je Rusija zavzela leta 2014, in dveh proruskih separatističnih regij na vzhodu. Ženske in otroci predstavljajo 90 odstotkov tistih, ki so zapustili Ukrajino, moški, stari od 18 do 60 let, pa morajo biti na voljo za vpoklic v vojsko in države ne smejo zapustiti.

15.00  Slovaška Ukrajini donirala sistem zračne obrambe

Slovaški premier Eduard Heger je dejal, da so Ukrajini zagotovili sistem protiletalske obrambe S-300 in dodal, da to ne pomeni, da se je Slovaška vključila v spor z Rusijo. »Potrdim lahko, da je Slovaška donirala sistem zračne obrambe S-300, potem ko nas je Ukrajina prosila za pomoč,« je Heger objavil na socialnem omrežju. »Donacija ne pomeni, da je Slovaška postala del oboroženega konflikta v Ukrajini,« je dodal. Pojasnil je še, da bo Slovaška okrepila svojo zračno obrambo, dobili jo bodo od svojih zaveznikov.

14.00  Rusija zanika odgovornost za napad na postaji Kramatorsk

Kremelj je zanikal, da bi bila Rusija vpletena v raketni napad na železniško postajo v Kramatorsku na vzhodu Ukrajine, poroča Reuters. Tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov je v pogovoru z novinarji dejal, da ruske oborožene sile v petek niso imele načrtovanih misij v Kramatorsku. Rusko obrambno ministrstvo je prav tako zanikalo, da bi bile za napad odgovorne ruske sile, poroča ruska državna tiskovna agencija RIA. Ruska državna organizacija je citirala ministrstvo, ki trdi, da rakete takšnih tipov uporablja samo ukrajinsko vojska in da so te podobne tisti, ki je 14. marca zadela središče mesta Doneck. Ruska vlada tako še naprej zanika napade na civiliste.

13.39  Prosilci za azil opozarjajo na dvojna merila pri sprejemanju beguncev

Način sprejemanja ukrajinskih beguncev je bolj human in racionalen kot sprejemanje beguncev iz drugih držav, prav tako za begunce iz Ukrajine veljajo bistveno bolj sproščeni pogoji, izhaja iz javnega pisma, ki so ga prosilci za azil iz azilnih domov Kotnikova in Vič danes naslovili na pristojne. Zahtevajo pravice, ki jim na papirju sicer že pripadajo. V javnem pismu, ki so ga prosilci za azil kolektivno naslovili na odgovorne osebe na ministrstvu za notranje zadeve, v uradu za oskrbo in integracijo migrantov ter upravnike azilnih domov, so opozorili predvsem na dvojna merila pri obravnavi beguncev iz Ukrajine in tistih iz drugih držav.

Kot so zapisali, so presenečeni nad tem, kako hitro je odgovornim uspelo pripraviti ločene sprejemne prostore, nove postelje in odlično hrano za ukrajinske begunce, prav tako jim želi država omogočiti takojšen dostop do dovoljenja za delo, stanujejo pa lahko tudi zunaj azilnih domov. Pri tem se prosilcem za azil poraja vprašanje, zakaj je njihovo doživetje azilnega sistema precej drugačno. Prosilci za azil se namreč srečujejo s problematičnimi življenjskimi pogoji, spijo v posteljah s stenicami in v azilnih domovih, ki so pogosto prenatrpani in neprimerni za življenje.

13.43  Kuleba: Ruski napad na postajo Kramatorsk je bil »namerni pokol« civilistov

Ukrajinski zunanji minister Dmitro Kuleba je Rusijo obtožil »namernega pokola« več deset civilistov v raketnem napadu na železniško postajo Kramatorsk, piše Guardian. Kuleba je tvitnil, da so Rusi vedeli, da je železniška postaja v Kramatorsku polna civilistov, ki čakajo na evakuacijo. In kljub temu so postajo raketirali, pri čemer je umrlo najmanj 30 ljudi, ranjenih pa jih je bilo okrog sto. Pri tem je dodal, da bodo vsakega vojnega zločinca privedli pred sodišče. Mihajlo Podoljak pa je napad opisal kot namerno ustrahovanje.

Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen, ki se prav danes mudi v Kijevu, je napad označila za »odvraten« in obžalovala izgubo življenj.

Na napad so se odzvale tudi številne druge države. Francoski predsednik Emmanuel Macron ga je označil za ogabnega in sporočil, da bo Francija podprla preiskavo, da bo zadoščeno pravici. »Danes zjutraj so na postaji v Kramatorsku ukrajinske družine doživele absolutno grozo. Na desetine smrtnih žrtev, na stotine ranjenih. Ogabno,« je zapisal v tvitu.

Britanski obrambni minister Ben Wallace je dejal, da je napad na civiliste in kritično infrastrukturo vojni zločin, zunanja ministrica Liz Truss pa je njegovi oceni pritrdila in dodala, da je nad napadom zgrožena. Obsodbe so prišle tudi iz Bele hiše.

13.21  Ruska centralna banka nepričakovano znižala obrestno mero

Ruska centralna banka je danes nepričakovano znižala ključno obrestno mero z 20 na 17 odstotkov. Pred tem jo je po ruskem napadu na Ukrajino v luči zahodnih sankcij proti državi in negativnih učinkov na finančni sistem in inflacijo močno zvišala. V centralni banki pravijo, da so se tveganja za finančno stabilnost za zdaj nehala povečevati.

13.19  Japonska napovedala nove sankcije proti Rusiji

Japonska bo prepovedala uvoz ruskega premoga in izgnala osem ruskih diplomatov, so danes sporočili v Tokiu. Po besedah japonskega premiera Fumia Kišide se je Japonska za ta korak odločila zaradi »vojnih zločinov« in »hudih kršitev mednarodnega prava«. Japonsko ministrstvo za zunanje zadeve je odredilo izgon osmih diplomatov z ruskega veleposlaništva na Japonskem in uslužbencev ruskega trgovinskega predstavništva, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Tiskovna predstavnica japonskega ministrstva za zunanje zadeve je dejala, da je ruskega veleposlanika na Japonskem Mihaila Jurjeviča Galuzina z odločitvijo seznanil namestnik japonskega zunanjega ministra. Sporočili so mu, da napadi na civiliste predstavljajo »kršitev mednarodnega prava in vojne zločine«, kar Japonska ostro obsoja. Odločitev se nanj sicer ne nanaša. Zahodne države, vključno s skupino G7, pospešeno stopnjujejo pritisk na Rusijo. Kišida je izjavil, da »ruski vojaki ubijajo civiliste in napadajo jedrske elektrarne«, takšni vojni zločini pa po njegovih besedah nikoli ne morejo biti oproščeni. Kišida je japonske državljane pozval k razumevanju in sodelovanju. Obljubil je, da bodo namesto ruskega premoga našli alternativne vire energije. Poleg premoga je Japonska prepovedala tudi uvoz ruske strojne opreme in vodke, zamrznili bodo tudi del ruskega premoženja v državi, še poroča AFP.

12.13  Borrell napovedal ponovno odprtje predstavništva EU v Kijevu

EU bo šest tednov po začetku vojne v Ukrajini danes ponovno odprla svoje predstavništvo v Kijevu, je napovedal visoki zunanjepolitični predstavnik EU Josep Borrell, ki je skupaj s predsednico evropske komisije Ursulo von der Leyen z vlakom na poti v ukrajinsko prestolnico.  Na vlaku, ki naj bi danes prispel v Kijev, je tudi veleposlanik Matti Maasikas, ki je od septembra 2019 vodil delegacijo EU v Ukrajini. Estonski diplomat bo z majhno ekipo znova prevzel naloge v Kijevu, poroča nemška tiskovna agencija DPA.

Predstavništvo EU v Kijevu je bilo dan po začetku vojne v Ukrajini 24. februarja v celoti evakuirano, majhna ekipa sodelavcev pa je delo nadaljevala iz poljskega Rzeszowa ob meji z Ukrajino. Vrnitev veleposlanika EU naj bi pokazala, »da Ukrajina obstaja, da obstaja prestolnica, vlada in predstavništva drugih držav«, je po poročanju DPA dejal Borrell. Država je še vedno pod ukrajinskim nadzorom, je poudaril. O vožnji z vlakom po Ukrajini pa je Španec povedal: »Ne počutiš se, kot da si v vojni.«

Borrell je pri tem napovedal, da bodo zagotovili 7,5 milijona evrov za preiskave, ki jih bo Ukrajina v zvezi z vojnimi zločini izvedla v kraju Buča nedaleč od Kijeva in na drugih območjih v državi, od koder prihajajo poročila o grozodejstvih po umiku ruske vojske. Med obiskom v Kijevu, kjer se bosta Von der Leynova in Borrell srečala s predsednikom Volodimirjem Zelenskim, naj bi govorili tudi o tem, kako bi bilo mogoče bolje upravljati zlasti vojaško podporo EU Ukrajini v boju proti ruskim silam.

12.12  Britanski obveščevalci potrdili popolni umik Rusije s severa Ukrajine

Po podatkih britanskih obveščevalnih služb je umik ruskih vojakov s severa Ukrajine zaključen. Vsaj del ruskih sil bo zdaj verjetno premeščen v Donbas na vzhodu, od koder v strahu pred novo ofenzivo bežijo ljudje. Po mnenju britanskih strokovnjakov bo morala Moskva enote, ki jih je umaknila s severa Ukrajine, sprva okrepiti, preden jih bo lahko v večjem obsegu napotila na vzhod države. Tovrstna okrepitev bo verjetno trajala vsaj teden dni.

Ukrajinske sile so danes prevzele nadzor nad celotno severovzhodno regijo Sumi ob meji z Rusijo, je pred tem sporočil njen guverner Dmitro Živicki. Obenem je sicer prebivalce pozval, naj se za zdaj ne vračajo v regijo, saj jo še vedno čistijo neeksplodiranih min. Medtem ukrajinske oblasti danes poročajo, da so ruski napadi trenutno osredotočeni predvsem na zavzetje pristaniškega mesta Mariupolj. To so potrdili tudi vojaški strokovnjaki z ameriškega inštituta za vojne študije, ki obenem dodajajo, da bodo ruske sile v prihodnjih dneh mesto najverjetneje dokončno zavzele. Na ruski strani je državna televizija danes poročala, da so središče Mariupolja Rusi že zavzeli, vendar je v njem menda še vedno približno 3000 ukrajinskih borcev.

Oblasti v milijonski Odesi pa so sporočile, da so to mesto ob Črnem morju prizadeli raketni napadi, v katerih so bili uničeni infrastrukturni objekti, poroča BBC. Napad na Odeso je potrdil tiskovni predstavnik ruskega obrambnega ministrstva Igor Konašenkov in dodal, da je Moskva v zadnjih dneh bistveno okrepila napade na Ukrajino. Ruske zračne in raketne sile naj bi obstreljevale 81 ukrajinskih vojaških objektov. Kot je dodal, je ruska zračna obramba v bližini kraja Stara Zbrujevka sestrelila dva ukrajinska bojna helikopterja Mi-8 in Mi-24.

12.01  Putinovi hčeri odslej tudi na seznamu sankcij Velike Britanije

Velika Britanija je danes na svoj seznam sankcij dodala hčeri Vladimirja Putina. Njihova poteza je posledica dejanj ZDA, ki želijo vplivati na življenjski slog tistih v ožjem krogu ruskega predsednika, poroča Reuters. Britanski seznam sankcij napoveduje zamrznitev sredstev za Putinovi odrasli hčeri Katerino Tihonovo in Marijo Voroncovo, kakor tudi Sergejevno Vinokurovo, hčer zunanjega ministra Sergeja Lavrova. Vse tri so ZDA sankcionirale v začetku tega tedna. »Naš sveženj sankcij brez primere prizadene elito in njihove družine, obenem pa degradira rusko gospodarstvo v obsegu, kakršnega Rusija ni videla od razpada Sovjetske zveze,« je v izjavi dejala britanska zunanja ministrica Liz Truss.

Velika Britanija je tudi dejala, da je njena analiza pokazala, da je Rusija v najgloblji recesiji po razpadu Sovjetske zveze. Velika Britanija ocenjuje, da je bilo zaradi mednarodnih sankcij zamrznjenih 60 odstotkov ruskih deviznih rezerv. Po ruski invaziji na Ukrajino so Velika Britanija in druge zahodne zaveznice napovedale več valov sankcij proti bogatim moskovskim elitam, ključnim panogam in njenemu dostopu do mednarodnega finančnega sistema.

11.37  Evropska komisarka: Vojni zločini v Ukrajini ne bi smeli ostati nekaznovani

Pomembno je zbrati dokaze o vojnih zločinih v Ukrajini, storjenim beguncem na begu. Ta dejanja ne bodo ostala nekaznovana, je v petek dejala komisarka EU za notranje zadeve Ylva Johansson na tiskovni konferenci v Pragi skupaj z notranjim ministrom Češke republike, države, ki je sprejela več kot 300.000 beguncev, poroča Reuters.

10.31  Ruski raketi zadeli železniško postajo na vzhodu Ukrajine

Dve ruski raketi sta zadeli železniško postajo v Kramatorsku na vzhodu Ukrajine. Poročajo o smrtnih žrtvah, je, kot navaja Guardian, sporočila ukrajinska državna železniška družba. Reuters poroča, da je postaja služila za evakuacijo civilistov z območij, ki so jih bombardirale ruske sile. Guverner ukrajinske regije Doneck Pavlo Kirjilenko je dejal, da je bilo na postaji na tisoče civilistov, ki so se poskušali evakuirati na varnejša območja Ukrajine. Navedel je besede policije in reševalcev, da je bilo v raketnem napadu na desetine ubitih ali ranjenih. Kot so sporočili kasneje, je umrlo najmanj 39 ljudi, nekaj manj kot sto ljudi je ranjenih.

10.23  Vučić: Srbija ostaja na evropski poti, a ne bo obrnila hrbta Rusiji

Srbski predsednik Aleksandar Vučić je v četrtek za srbsko nacionalno televizijo RTS razkril podrobnosti telefonskega pogovora z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom. Dejal je, da je Srbija za izključitev Rusije iz svetu za človekove pravice v četrtek glasovala zaradi velikih pritiskov. Sankcij proti Rusiji ne namerava uvesti. »Dolgo se poznava in ne bom sprejel tega, da mu pravijo Hitler, norec in histerik. On je stabilen in racionalen,« je med gostovanjem na RTS dejal Vučić. Dodal je, da Putina v sredinem telefonskem pogovoru ni spraševal o vojni v Ukrajini, mu je pa ruski predsednik rekel, da se »položaj v Ukrajini razvija po njegovih načrtih«. Vučić je pojasnil tudi, zakaj je Srbija, ki velja za rusko zaveznico, v četrtek v generalni skupščini ZN glasovala za izključitev Rusije iz sveta za človekove pravice. Po njegovih besedah se je Srbija znašla pod velikimi pritiski in izsiljevanji. Prvotna odločitev je bila, da se vzdrži glasovanja, a se je nato zaradi pritiskov odločila drugače.

09.33  Ukrajinski pogajalec pravi, da dogodki v Buči vplivajo na razpoloženje in pogajanja z Rusijo

Med ukrajinsko in rusko stranjo ves čas potekajo pogovori in mirovna pogajanja po spletu, vendar pa na razpoloženje na pogajanjih vplivajo razni dogodki, med njimi tudi smrti civilistov v Buči, kot je danes dejal ukrajinski pogajalec Mihajlo Podoljak, poroča Reuters. Ukrajinski uradniki obtožujejo ruske enote izvajanja pobojev v Buči, Moskva pa to zanika in pravi, da so prizori iz Buče neresnični in zrežirani, da bi Zahod diskreditiral Rusijo. 

Podoljak je tudi dejal, da ruske sile na bojiščih niso v prednosti in dodal, da bi začasno premirje z Rusijo pomenilo le, da bi bila vojna odložena za prihodnost – Ukrajina pa da tega ne potrebuje. Ob pogajanjih je povedal tudi, da si Ukrajina prizadeva za evakuacijo civilistov iz Mariupolja po morju.

08.36  Ukrajina si prizadeva za evakuacijo ujetih civilistov, danes odprtih deset humanitarnih konvojev

Ukrajina je napovedala, da namerava danes odpreti deset humanitarnih koridorjev za evakuacijo civilistov. Reuters poroča, da bodo morali civilisti, ki želijo pobegniti iz Mariupolja, ponovno uporabiti svoja vozila – konvoja avtobusov ne bo. Deset načrtovanih varnih koridorjev, ki jih je napovedala podpredsednica vlade Irina Vereščuk, so vsi v južni in vzhodni Ukrajini. Ukrajinski uradniki pravijo, da so se ruske sile pregrupirale za novo ofenzivo in da namerava Moskva zasesti čim več ozemlja v vzhodnem delu Ukrajine v Donbasu, ki meji na Rusijo. Več poskusov dogovora o varnem prehodu avtobusov za prevoz iz Mariupolja in odvoz civilistov so bili neuspešni, odkar je Rusija 24. februarja napadla Ukrajino, pri čemer je vsaka stran krivila drugo. »Novi župan« Mariupolja Vadim Bojčenko, ki so ga nastavile ruske sile, je navedel, da je v tem pristaniškem mestu umrlo približno 5000 civilistov, na desettisoče pa je še vedno ujetih brez električne energije in z malo zalog, piše Reuters.

08.12  Za ukrajinske otroke v Logatcu tudi tečaji slovenščine

Ukrajinski šoobvezni otroci, ki jih je v nastanitvenem centru v Logatcu okoli 60, so ta teden začeli obiskovati pouk. Poleg spoznavanja novega šolskega okolja in sošolcev so zanje pripravili dvotedenski tečaj slovenščine, je za STA povedal ravnatelj Osnovne šole Tabor iz Logatca Jure Kramar. Tečaj slovenskega jezika poteka dve šolski uri, preostali čas pa so begunski otroci v razredih med vrstniki. Slovenščino jih poučujejo predavatelji iz Centra slovenskega jezika kot tujega jezika pri ljubljanski filozofski fakulteti. »Naši šolarji so begunske otroke dobro sprejeli. Več se sicer družijo šolarji v višjih razredih, ker lahko lažje komunicirajo zaradi boljšega razumevanja in govorjenja angleškega jezika,« je povedala ravnateljica Osnovne šole 8 talcev Logatec Karmen Cunder. Največ ukrajinskih otrok na njihovi šoli sicer obiskuje drugi in deveti razred. Prejšnji teden so ugotovili, da so tri osnovne šole v občini Logatec premajhne, da bi lahko sprejele vse otroke iz nastanitvenega centra, je za STA povedal Kramar. Zato bo pet otrok, ki bodo obiskovali tretji razred, obiskovalo osnovno šolo Horjul.

07.40  V Obuhovičiju naj bi prebivalce uporabili kot živi ščit

V vasi Obuhoviči, kakih 70 kilometrov severozahodno od Kijeva, so menda ruski vojaki tamkajšnje prebivalce uporabili kot živi ščit, kar je prepovedano z ženevsko konvencijo. Kot poroča britanski BBC, imajo za to že trdne dokaze. A po drugi strani je prišel na dan videoposnetek, na katerem so menda ukrajinski vojaki ustrelili in ubili zajetega ruskega vojaka, katerega pristnost pa še ni potrjena. Po navedbah lokalnih oblasti je sicer zdaj po kijevski v celoti osvobojena tudi severna regija Sumi, v njej ni več nobenega ruskega vojaka. Če bo še slišati eksplozije, bo to posledica nevtralizacije streliva, ki so ga za seboj pustili ruski vojaki, so pojasnile oblasti, poroča nemška tiskovna agencija DPA.

07.35  Ruske sile se zbirajo na vzhodu, prebivalci to območje zapuščajo

V Ukrajini je tudi tokratna noč minila v znamenju vojnih grozodejstev in bega ljudi z vzhoda in juga države, kjer Rusija zdaj začenja obsežno ofenzivo. Civilisti medtem poskušajo na vsak način zapustiti vzhodno Ukrajino, k čemur jih v pričakovanju silovite ruske ofenzive pozivajo oblasti. Cilj Rusije po umiku s severa Ukrajine je ustvariti kopensko povezavo med okupiranim polotokom Krim ter proruskimi separatisti v regijah Lugansk in Doneck v Donbasu. Avstrijska tiskovna agencija APA navaja oceno vojaškega strokovnjaka Markusa Reisnerja, da bo premeščanje ruskih sil na vzhod, ki se je začelo pred desetimi dnevi, bolj ali manj zaključeno ta konec tedna. Kot še meni, Rusija stavi na zgodovinsko simboliko in si želi zmago v Donbasu razglasiti 9. maja, ko praznuje zmago nad nacistično Nemčijo.

Iz več mest na območju že poročajo o silovitem obstreljevanju. Med drugim so ruski izstrelki tako v Lugansku kot Donecku menda poškodovali železniško infrastrukturo, kar še dodatno otežuje evakuacijo civilistov. A oblasti kljub temu ljudi pozivajo, naj kakorkoli že čim prej odidejo, saj je to verjetno zadnja priložnost, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Po navedbah Kijeva jim je v četrtek kljub težavam uspelo na varno prepeljati več kot 4500 ljudi, od tega okoli 1200 iz Mariupolja, 2000 iz več krajev v okolici Zaporožja in 1400 iz več mest v regiji Lugansk.

07.31  Von der Leynova v luči vojnih grozodejstev že na poti v Kijev

Predsednica evropske komisije Ursula von der Leyen se je davi v spremstvu visokega zunanjepolitičnega predstavnika Unije Josepa Borrella z vzhoda Poljske odpravila proti Kijevu. Na pot sta se davi odpravila z vlakom, saj je zračni prostor nad Ukrajino zaprt, in sicer iz poljskega mesta Przemysl, le 13 kilometrov od meje z Ukrajino. V delegaciji so tudi slovaški premier Eduard Heger in več evropskih poslancev. Von der Leynova in Borrell bosta prva zahodna voditelja, ki bosta Ukrajino obiskala po razkritju ruskih grozodejstev v predmestjih Kijeva, kot je Buča.

07.30  Embargo bo začel veljati od sredine avgusta

EU je včeraj odobrila embargo na uvoz ruskega premoga in zaprtje pristanišč bloka za ruska plovila nad Ukrajino. Ukrep bo začel veljati od sredine avgusta, mesec dni pozneje, kot je bilo prvotno načrtovano, po pritisku Nemčije, naj odloži začetek embarga, poročanje Reutersa povzema Guardian. Ta sveženj sankcij, ki so jih sprejeli včeraj, vključuje tudi deset milijard evrov prepovedi izvoza v Rusijo, vključno z visokotehnološkim blagom, in zamrznitev premoženja več ruskih bank.

Francosko predsedstvo evropskemu svetu je dejalo, da je sankcija ocenjena na štiri milijarde evrov (4,4 milijarde dolarjev) na leto. Predsednica evropske komisije Ursula von der Leyen je dejala, da bo premogu kmalu sledila nafta, če ne zemeljski plin. Z novo sankcijo premoga se je moralo strinjati vseh 27 držav članic, nekatere članice pa so imele pomisleke glede vpliva. Države EU uvozijo 45 odstotkov svojega premoga iz Rusije.

06.16  Britanski premier in nemški kancler se bosta pogovarjala o zmanjšanju odvisnosti od ruskega plina

Boris Johnson se bo sestal z nemškim kanclerjem, s katerim se bo pogovarjal o tem, kako bi evropskim državam pomagali, da se po napadu na Ukrajino odvajajo od ruskega plina. Premier bo v petek na Downing Streetu gostil Olafa Scholza, tiskovna konferenca pa je načrtovana za popoldne, poroča PA Media. Pričakuje se, kot piše Guardian, da bo Johnson ponudil pomoč Berlinu, ki je še vedno močno odvisen od ruskega plina in zmanjšal svojo odvisnost od moskovskega izvoza energije ter s tem izstradal vojni stroj sredstev Putina. Njuno srečanje prihaja po tem, ko je zunanja ministrica Združenega kraljestva Liz Truss po četrtkovem srečanju kolegov iz zveze Nato v Bruslju dejala, da upa, da se bo »več držav« zavezalo prepovedi uvoza ruske energije. Nemčija se je soočila s kritikami Ukrajine in drugih evropskih držav, vključno s Poljsko, in sicer s trditvami, da je bila prepočasna pri postopnem opuščanju ruske energije.

06.00  Zelenski: Razmere v Borodjanki slabše kot v Buči

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je dejal, da so razmere v mestu Borodjanka veliko slabše kot v bližnji Buči, kjer je tamkajšnje poboje civilistov obsodila svetovna javnost. Ukrajinska generalna tožilka Irina Venediktova je dodala, da so pod dvema porušenima stavbama v Borodjanki, mestu približno 25 kilometrov zahodno od Buče, našli 26 trupel. Ni povedala, ali so oblasti ugotovile vzroke smrti oseb, je pa obtožila ruske čete, da izvajajo zračne napade na mesto. Dodala je, da je težko reči, koliko bo vseh žrtev, je pa zapisala, da je kraj, kjer je pred vojno živelo 13.000 ljudi, najbolj uničen med kraji v okolici Kijeva. Uradniki menijo, da so ruske sile v Buči ubile več kot 300 ljudi, okoli 50 pa jih je bilo usmrčenih.

00.30  Von der Leynova in Borrell danes v Kijev k Zelenskemu

Predsednica evropske komisije Ursula von der Leyen in visoki zunanjepolitični predstavnik EU Josep Borrell se bosta danes v Kijevu sestala z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim. Z obiskom bosta Ukrajini prenesla sporočilo popolne solidarnosti EU. Države članice naj bi medtem ravno danes potrdile tudi peti sveženj sankcij proti Rusiji. Na srečanju v Kijevu bodo razpravljali tudi o podpori, ki jo EU zagotavlja Ukrajini, tudi v luči donatorske konference, ki bo v soboto potekala v poljski prestolnici Varšavi. Te se bosta predvidoma udeležila tudi Ursula von der Leyen in Borrell.

»Ukrajinskemu ljudstvu in njegovemu pogumnemu boju za naše skupne vrednote želim poslati zelo močno sporočilo o neomajni podpori,« je novinarjem v četrtek povedala Ursula von der Leyen. Dodala je, da si Ukrajinci zaslužijo solidarnost EU. Danes naj bi sicer države članice potrdile peti sveženj sankcij proti Rusiji zaradi njene invazije na Ukrajino. Ukrepi po neuradnih informacijah vključujejo prepoved uvoza ruskega premoga v Unijo ter prepoved transakcij na štiri ruske banke, med njimi VTB.