Biden poboje v Buči označil za velik vojni zločin

20.14 Generalna skupščina ZN bo jutri glasovala o izključitvi Rusije iz Sveta za človekove pravice

Generalna skupščina ZN bo v četrtek predvidoma po 16. uri po srednjeevropskem času glasovala o izključitvi Rusije iz 47-članskega Sveta za človekove pravice ZN v Ženevi zaradi napada na Ukrajino. Resolucijo so s pomočjo nekaterih drugih držav predlagale ZDA po odkritju pobojev civilistov v Buči. V primeru uspeha, za kar je po poročanju AFP potrebna tričetrtinska večina 193-članske Generalne skupščine ZN, bo to druga izključitev države iz leta 2006 ustanovljenega Sveta za človekove pravice. Leta 2011 je bila izključena Libija zaradi pobijanja protestnikov.

Med državami, ki niso končale svojega triletnega mandata v Svetu za človekove pravice, so sicer tudi ZDA. Leta 2018 se je bivši predsednik Donald Trump odločil, da je organ preveč kritičen do Izraela in ZDA umaknil iz članstva. Pod predsednikom Joejem Bidnom so ZDA znova kandidirale in so od leta 2021 spet članica. Če bo predlagateljem resolucije uspelo zbrati zadostno število glasov, Rusija tehnično ohranja članstvo v Svetu do konca svojega mandata, vendar pa ne bo smela sodelovati v zasedanjih ali glasovati o resolucijah.

20.08 Biden poboje v Buči označil za velik vojni zločin

Ameriški predsednik Joe Biden je poboje ukrajinskih civilistov v ukrajinski Buči nedaleč od Kijeva označil za velik vojni zločin. Pravosodno ministrstvo ZDA že pomaga pri zbiranju dokazov z evropskimi in ukrajinskimi partnerji.

»Prepričan sem, da ste videli fotografije iz Buče. Trupla na tleh po umiku ruskih vojakov, nekateri ustreljeni v tilnik z zavezanimi rokami na hrbtu. Hladnokrvno pobiti civilisti, trupla zmetana v množične grobove, surovost in nečloveškost na očeh vsega sveta, brez opravičila. To ni nič drugega kot velik vojni zločin,« je dejal Biden v Beli hiši.

Biden je odgovorne države pozval, da stopijo skupaj in kaznujejo odgovorne. Pravosodni minister ZDA Merrick Garland pa je povedal, da ministrstvo pomaga v mednarodnih prizadevanjih za identifikacijo in kaznovanje odgovornih za grozodejstva v Ukrajini. »Smo v fazi zbiranja dokazov. Pomagamo evropskim in ukrajinskim partnerjem,« je dejal.

18.54 Rusija prvič plačala zunanji dolg v rubljih

Rusija je danes prvič plačala svoj zunanji dolg v rubljih in ne v ameriških dolarjih, ko je izvedla plačilo za evroobveznico v vrednosti 649,2 milijona dolarjev, poroča nemška tiskovna agencija dpa. Rusko finančno ministrstvo je za plačilo, ki naj bi bilo izvedeno v dolarjih, nakazalo rublje, potem ko neimenovana ameriška banka zaradi strogih sankcij proti Moskvi po invaziji na Ukrajino ni hotela izvesti nakazila v dolarjih.

Tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov je danes dejal, da Rusija nima razloga za razglasitev plačilne nesposobnosti. »Rusija ima vsa potrebna sredstva za plačilo svojega zunanjega dolga,« je zatrdil, obenem pa je opozoril, da so »znatni zneski« ruskih deviznih rezerv zamrznjeni na bančnih računih v tujini.

Če bi se takšne razmere nadaljevale, bi bila Rusija prisiljena plačevati izključno v rubljih, je dejal Peskov in dodal, da bi do »umetnega bankrota« Rusije lahko prišlo le, če bi bila blokirana tudi plačila v rubljih. Tiskovna predstavnica Bele hiše Jen Psaki je danes dejala, da ima Moskva izbiro med počasnim praznjenjem dragocenih deviznih rezerv in razglasitvijo plačilne nesposobnosti države, še navaja dpa

18.44 Orbán: Madžarska je pripravljena plačevati plin v rubljih

Madžarski premier Viktor Orbán je danes dejal, da bo Madžarska za uvoz ruskega plina plačevala v rubljih, če bo Rusija to od nje zahtevala. Madžarska je tako postala prva država članica EU, ki se je odločila za takšno potezo, je poročala francoska tiskovna agencija AFP.

Orbán je opravil telefonski pogovor s predsednikom Rusije Vladimirjem Putinom, v katerem ga je pozval k takojšnji prekinitvi ognja v Ukrajini, je na današnji novinarski konferenci dejal madžarski premier. Obenem je ponovno izrazil nasprotovanje temu, da bi Madžarska poslala orožje Ukrajini in da bi EU uvedla embargo na uvoz ruske energije, od katere je Madžarska zelo odvisna.

17.57 ZDA uvedle sankcije proti ruskemu zunanjemu ministru, bankam in Putinovima hčerkama

 ZDA so danes uvedle nov sveženj sankcij proti Rusiji zaradi invazije na Ukrajino, med drugim proti zunanjemu ministru Sergeju Lavrovu ter hčerkama predsednika Vladimirja Putina Katerini Tihonovi in Mariji Putinovi. Sankcije sta dobili tudi ruski banki Sberbank in Alfa Bank.

Sankcije so uvedli še proti nekdanjemu predsedniku Rusije Dimitriju Medvedjevu, sedanjemu premierju Mihajlu Mišutinu in drugim članom ruskega sveta za nacionalno varnost. Gre sicer za standardne sankcije, ki uvajajo prepoved poslovanja Američanov z osebami in organizacijami ter zamrznitev premoženja v ZDA.

Povsem odrezani od ameriškega finančnega sistema bosta sedaj tudi Sberbank in Alfa Bank, prepovedane pa so vse morebitne nove investicije v Rusijo.

17.55 Slovaški premier namerava v četrtek obiskati Kijev

Slovaški premier Eduard Heger bo v četrtek odpotoval v Kijev, kjer se bo sestal z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim. Kot je dejal, naj bi Ukrajino obiskal skupaj s predsednico Evropske komisije Ursulo von der Leyen, poroča avstrijska tiskovna agencija APA.

»Jutri v večernih urah bom odpotoval v Kijev na obisk k predsedniku Zelenskemu, skupaj s predsednico Evropske komisije,« je napovedal Heger. Slovaški dnevnik Dennik N je že v torek na svoji spletni strani poročal, da se bo Heger pridružil delegaciji von der Leyenove, potem ko so za to zaprosili slovaški diplomati.

Iz Bruslja so v torek sporočili, da bosta predsednica Evropske komisije in visoki zunanjepolitični predstavnik EU Josep Borrell ta teden obiskala Kijev in sicer pred sobotno donatorsko konferenco v Varšavi. Pridružil naj bi se jima tudi avstrijski kancler Karl Nehammer.

Točnega termina niso napovedali. Se pa bo predsednica Evropske komisije v četrtek dopoldne mudila v Bolgariji, popoldne pa na Švedskem. V teh dveh članicah EU bo predstavila oceno njunih nacionalnih načrtov za okrevanje in odpornost, ki so podlaga za črpanje sredstev iz sklada za okrevanje po pandemiji covida-19.

18.01 Vodstvo Ukrajine prebivalce na vzhodu pozvalo k evakuaciji, sicer tvegajo smrt

Ukrajinska vlada je prebivalcem vzhodnih regij v državi v pričakovanju ruske ofenzive na tem območju sporočila, naj se takoj odločijo za evakuacijo, v nasprotnem primeru tvegajo smrt. »Guvernerji Harkova, Luganska in Donecka pozivajo prebivalstvo, naj zapusti ta ozemlja, in delajo vse, da bi evakuacije potekale organizirano,« je v Telegramu zapisala podpredsednica vlade Irina Vereščuk. Poziv k nujni evakuaciji sledi novicam, da se ruske sile preoblikujejo, da bi po umiku iz okolice Kijeva začele ofenzivo na vzhodu države.

17.47 Ameriški tožilci sodelujejo z evropskimi in ukrajinskimi pri zbiranju dokazov o vojnih zločinih

Tožilci v ZDA sodelujejo z evropskimi in ukrajinskimi kolegi pri zbiranju dokazov o možnih ruskih vojnih zločinih v Ukrajini, je danes izjavil ameriški državni tožilec Merrick Garland. Uradniki ministrstva za pravosodje so se v ta namen srečali s kolegi pri Europolu in Eurojustu, prav tako pri zbiranju dokazov sodelujejo z najvišjim ukrajinskim tožilcem. Državni sekretar ZDA Antony Blinken je včeraj izjavil, da so bili poboji v Buči del namerne ruske kampanje, a za to trditev ni ponudil dokazov.

16.46 Ukrajina zaprosila Češko in Slovaško za popravilo orožja

Ukrajina je Češko in Slovaško zaprosila za pomoč pri popravilu vojaške tehnologije, ki je bila poškodovana med rusko invazijo, sta danes sporočila češko in slovaško obrambno ministrstvo, poroča francoska tiskovna agencija AFP. »Razpravljamo o postopku in možnostih morebitnih popravil,« je za AFP povedala tiskovna predstavnica češkega obrambnega ministrstva Jana Zechmeisterov.

Ukrajina se je obrnila tudi na Slovaško, kjer bodo popravila opravila zasebna podjetja, je novinarjem danes povedal slovaški obrambni minister Jaroslav Nad. »Če se bo to zgodilo, bo to na standardni komercialni osnovi. Podjetja so zasebna in ne morejo delati zastonj,« je dodal.

Češki mediji so tudi poročali, da je Praga v ponedeljek v Ukrajino poslala vlake s tanki T72 in oklepnimi vozili sovjetske izdelave, kar je storila kot prva država. Vendar uradni viri teh informacij niso želeli potrditi. Češka, ki je članica Nata od leta 1999, je od začetka ruske invazije 24. februarja Ukrajini dobavila vojaški material v vrednosti približno 40 milijonov evrov.

16.22 Stoltenberg: Ukrajina nujno potrebuje vojaško podporo

Ukrajina nujno potrebuje vojaško pomoč, je danes ob prihodu na dvodnevno zasedanje zunanjih ministrov zveze Nato povedal generalni sekretar zavezništva Jens Stoltenberg. Zato je pomembno, da se ministri dogovorijo o nadaljnji pomoči Ukrajini, je poudaril. Danes bodo sicer razpravljali o strateškem konceptu zavezništva.

»Ukrajina nujno potrebuje vojaško pomoč. Zato je pomembno, da se zaveznice v Natu strinjajo o nadaljnji podpori Ukrajini z različno vojaško opremo. Tako težjo opremo kot lažjimi oborožitvenimi sistemi,« je poudaril Stoltenberg. Ponovil je, da je vojna v Ukrajini v ključni fazi, saj se ruske sile množično premikajo s severa proti jugu in vzhodu Ukrajine, kjer Nato pričakuje veliko ofenzivo. »Ruski predsednik Vladimir Putin želi vzpostaviti nadzor nad celotnim Donbasom,« je poudaril.

Obenem je generalni sekretar Nata posvaril, da bi lahko vojna trajala še dolgo, še več mesecev ali celo let. Na to je po njegovih besedah treba biti pripravljen, tako glede podpore Ukrajini, ohranjanja sankcij proti Rusiji in krepitve svojih obrambnih zmogljivosti. Zato od ministrov pričakuje, da bodo naslovili te dolgoročne vidike.

15.33 Članice EU potrdile sprostitev 3,5 milijarde evrov sredstev za pomoč ukrajinskim beguncem

Države članice EU so danes potrdile predlog Evropske komisije, ki jim omogoča takojšnji dostop do 3,5 milijarde evrov evropskih sredstev za obravnavo in pomoč beguncem iz Ukrajine. Države, kamor prihaja največ beguncev, bodo prejele največji delež. Danes potrjen predlog bo omogočil povečanje predplačil iz letošnje tranše programa REACT-EU z 11 na 15 odstotkov za vse države članice EU, so navedli v Svetu EU, ki ga sestavljajo članice.

Za tiste, kjer število beguncev iz Ukrajine presega odstotek prebivalstva, pa se bodo predplačila povečala z 11 na 45 odstotkov. Med temi so Madžarska, Poljska, Romunija in Slovaška, ki mejijo na Ukrajino. Pa tudi Avstrija, Bolgarija, Češka, Estonija in Litva. Predlog določa tudi višino stroškov na osebo, in sicer pri 40 evrih na teden. Uporabljala se bo lahko največ 13 tednov od prihoda posamezne osebe v EU. Ta določena enota bo olajšala črpanje sredstev za pomoč ljudem iz Ukrajine, ki so prejeli začasno zaščito ali drugo zaščito v skladu z nacionalno zakonodajo.

Za vključevanje beguncev v družbo je pomembno tudi njihovo zaposlovanje na delovnih mestih, za katera so usposobljeni. Zato je danes Evropska komisija izdala smernice za priznavanje njihovih kvalifikacij.

15.12  Scholz in Johnson obsodila pokole v Buči in napovedala nove sankcije proti Rusiji

Nemški kancler Olaf Scholz in britanski premier Boris Johnson sta danes obsodila pokol ukrajinskih civilistov v mestu Buča s strani ruskih sil. Scholz je pred nemškim parlamentom podprl nove sankcije proti Rusiji, Johnson pa je v Londonu dejal, da domnevni pokol ukrajinskih civilistov ne sega daleč od genocida. Nemški kancler je danes pred parlamentom branil odločitev dobave orožja Ukrajini, ki jo je izvedla njegova vlada, in poudaril, da je predhodna vlada pod vodstvom konservativnih strank sledila politiki, da se orožja na konfliktna območja ne pošilja. V svojem govoru je omenil tudi poboje v Buči in jih označil za vojni zločin, poroča nemška tiskovna agencija DPA.

Na poboje ukrajinskih civilistov se je odzvala tudi britanska vlada, ki pa sicer dosledno zavrača uporabo besede »genocid«, saj trdi, da je za opredelitev najhujših vojnih zločinov pristojno zgolj sodišče. Vseeno pa je Johnson novinarjem dejal, da se boji, da dogajanja v Buči ne segajo daleč od genocida in izrazil prepričanost, da se bo mednarodna skupnost ostro odzvala in uvedla dodatne sankcije, ki bodo ohromile režim ruskega predsednika Vladimirja Putina, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Uvedbo novih sankcij je že podprl Scholz, vendar pa pri tem ni navedel podrobnosti. Peti sveženj nemških sankcij je namreč v zaključni fazi.

15.08  V zadnjih 24 urah Ukrajino zapustilo več kot 34.000 ljudi

V zadnjih 24 urah je Ukrajino zapustilo več kot 34.000 ljudi, kažejo podatki visokega komisariata ZN za begunce (UNHCR). Od začetka ruske invazije je Ukrajino zapustilo več kot 4,27 milijona ljudi, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Število notranje razseljenih oseb v Ukrajini se je povečalo na več kot 7,1 milijona, kažejo podatki Mednarodne organizacije za migracije (IOM). Državo je poleg ukrajinskih državljanov zapustilo tudi več kot 206.000 tujih državljanov, ki so tam živeli, študirali ali delali, kažejo podatki IOM.

Svoje domove je tako zapustilo že več kot deset milijonov ljudi, kar je več kot četrtina prebivalstva. Pred začetkom konflikta je na območjih, ki jih nadzoruje Kijev, namreč živelo okoli 37 milijonov ljudi. Okoli 90 odstotkov vseh, ki so zbežali, so ženske in otroci. Moški, stari med 18 in 60 let, morajo namreč ostati v državi in jo braniti.

Večina ljudi, ki so zapustili Ukrajino, se je zatekla v sosednje države. Na Poljsko je zbežalo 2,5 milijona ljudi, medtem ko se je iz države v Ukrajino vrnilo 471.000 ljudi, so sporočili poljski mejni policisti. Skoraj 655.000 ljudi se je zateklo v Romunijo, 399.039 v Moldavijo, skoraj 395.000 na Madžarsko in več kot 302.000 na Slovaško. Veliko ljudi, ki se je sprva zateklo k neposrednim zahodnim sosedom Ukrajine, je kasneje potovalo v druge države v evropskem schengenskem območju. Približno 83.000 beguncev je tako prešlo v Italijo, je danes sporočil UNHCR.

(konec)mde/set

13.28  Zelenski evropskim voditeljem očital neodločnost glede sankcij

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v današnjem videonagovoru irskega parlamenta znova pozval tuje zakonodajalce h gospodarski, vojaški in diplomatski podpori Ukrajine. Evropskim voditeljem je očital neodločnost pri odločitvi o prepovedi uvoza ruske energije, poroča francoska tiskovna agencija AFP. V svojem nagovoru je dejal, da nekatere evropske voditelje bolj skrbi poslovna izguba kot pa vojni zločini. Dodal je, da po dogodkih v Ukrajini ni prostora za neodločnost.

»Evropo je treba prepričati, da ruska nafta ne sme hraniti ruskega vojaškega stroja z novimi viri financiranja,« je dejal Zelenski in pozval k popolni izključitvi ruskih bank iz zahodnega finančnega sistema. Poudaril je, da je bilo v 42 dneh vojne v Ukrajini ubitih najmanj 167 otrok, in opozoril, da obseg vseh grozodejstev v Mariupolju in na drugih ukrajinskih območjih še ni znan, saj spopadi še potekajo. Dejal je tudi, da bi morala Rusija odgovarjati za vse, kar je storila Ukrajini. »Država, ki to počne, si ne zasluži biti v krogu civiliziranih držav,« je dodal Zelenski.

13.19  Grčija izgnala 12 ruskih diplomatov

Grčija se je danes pridružila vse daljšemu seznamu evropskih držav, ki so se v odziv na rusko invazijo na Ukrajino odločile izgnati ruske diplomate. Zunanje ministrstvo v Atenah je sporočilo, da bo moralo državo zapustiti 12 ruskih diplomatov, poročajo tuje tiskovne agencije. V zadnjih dneh je bilo po usklajenih potezah držav članic EU izgnanih več kot 200 ruskih diplomatov in drugih uslužbencev na veleposlaništvih, navaja francoska tiskovna agencija AFP. Samo Nemčija in Francija sta v ponedeljek napovedali izgon več kot 70 ruskih uradnikov. V torek so temu sledile še Italija, Španija in Slovenija, tudi sama Evropska unija pa je skupino ruskih uradnikov, ki sodelujejo z njenimi institucijami, razglasila za nezaželene osebe. V Atenah sicer niso posebej omenjali vojne v Ukrajini, vendar so grške oblasti dejale, da je njihova poteza v skladu z dunajskima konvencijama iz let 1961 in 1963, ki urejata diplomatske in konzularne zadeve.

12.37  Prodaja avtomobilov v Rusiji marca krepko upadla

Prodaja novih avtomobilov je v Rusiji marca krepko upadla. Na letni ravni je bilo v državi, ki je konec februarja napadla Ukrajino, v tretjem letošnjem mesecu prodanih skoraj 63 odstotkov manj novih avtomobilov, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Ruska vojska je 24. februarja vkorakala v Ukrajino, na kar so zahodne države odgovorile s sankcijami proti Moskvi. Posledica sankcij, prekinitve uvoza avtomobilov in avtomobilskih delov ter stanja negotovosti je tudi velik padec prodaje novih osebnih avtomobilov in lahkih dostavnih vozil v tej državi. Obenem je močno upadla vrednost ruskega rublja, zaradi česar si lahko vse manj Rusov privošči uvožen avtomobil.

Marca so tako v Rusiji prodali 55.129 novih avtomobilov, kar je 62,9 odstotka manj kot v tretjem lanskem mesecu, je sporočilo gospodarsko združenje, ki zastopa tuje vlagatelje v Rusiji, Association of European Businesses. Še bolj, za 64 odstotkov, je upadla prodaja najbolj priljubljene in dostopne znamke v Rusiji Lada. Njen proizvajalec Avtovaz je v večinski lasti skupine Nissan-Renault, ki je pod velikim pritiskom, da se iz Rusije zaradi vojne v Ukrajini umakne, in tako razmišlja o prodaji deleža. Drugi lastnik Avtovaza je obrambni konglomerat v državni lasti Rostec, ki ga vodi tesni zaveznik ruskega predsednika Vladimirja Putina Sergej Čemezov. Čemezov je na seznamu oseb, proti katerim so uperjene sankcije Zahoda.

12.30  Kuleba evropske voditelje pozval, naj gredo pri sankcijah še dlje

Ukrajinski minister za zunanje zadeve Dmitro Kuleba je komentiral zadnjo skupino sankcij Evropske unije proti Rusiji in dejal, da ceni okrepitev svežnja. Je pa evropske sosede pozval, naj gredo dlje. »Težki časi zahtevajo težke odločitve,« je tvitnil Kuleba, povzema Guardian. 

Zelenski pa je v svojem nagovoru irskemu parlamentu dejal, da Irska ni ostala nevtralna glede katastrofe, ki jo je Rusija povzročila njegovi državi. »Pomagati ste začeli takoj, in čeprav ste nevtralna država, niste ostali nevtralni do katastrofe in nesreč, ki jih je Rusija prinesla Ukrajini.« Dejal je, da je hvaležen vsakemu državljanu Irske in za podporo te države sankcijam proti Rusiji ter pozval irske politične voditelje, naj uporabijo svoj vpliv, da bi prepričali druge države EU, da uvedejo še strožje sankcije, da bi ustavile ruski vojni stroj.

11.39  Madžarska zaradi »žalitev« na pogovor poklicala ukrajinskega veleposlanika

Madžarska je danes na pogovor poklicala ukrajinskega veleposlanika zaradi »žalitev« iz Kijeva glede stališča Budimpešte do ruske invazije. Do tega prihaja le nekaj dni po tem, ko je bil predsednik vlade Viktor Orbán izvoljen za svoj četrti zaporedni mandat. Ukrajinske oblasti so Orbána večkrat kritizirale zaradi odziva na rusko invazijo. »Čas je, da ukrajinski voditelji prenehajo z žalitvami Madžarske in priznajo svobodno voljo madžarskega ljudstva,« je madžarski zunanji minister Peter Szijjarto sporočil na svoji strani na facebooku.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski in drugi predstavniki Kijeva so Orbána že večkrat kritizirali zaradi nevtralnega in včasih protiukrajinskega tona iz Budimpešte, odkar je Rusija začela invazijo na Ukrajino. Orbán, ki že dolgo velja za najtesnejšega zaveznika ruskega predsednika Vladimirja Putina v EU, je med drugim zavrnil pošiljanje orožja Ukrajini ali podporo sankcijam proti uvozu ruskih energentov, navaja francoska tiskovna agencija AFP.

11.26  Papež obsodil pokol civilistov v Buči

Papež Frančišek se je danes odzval na pokol v ukrajinski vasi Buča in zatrdil, da zadnje novice o vojni v Ukrajini ne prinašajo olajšanja in upanja. Hkrati je izrazil zaskrbljenost zaradi »vse bolj grozljive krutosti« v Ukrajini, poroča francoska tiskovna agencija AFP. »Gre za vedno bolj grozljive krutosti, tudi nad nezaščitenimi in nedolžnimi civilisti, ženskami in otroki. To so žrtve, katerih nedolžna kri kliče v nebesa in prosi za usmiljenje,« je dejal papež med tedensko splošno avdienco v Vatikanu. Papež Frančišek je nato vstal in dvignil ukrajinsko zastavo, o kateri je dejal, da »izvira iz vojne, iz tega mučeniškega kraja Buča«. Zastavo je zložil in jo poljubil.

10.45  Chanel zaloputnil vrata ruskim vplivnicam in blogerkam

Chanel, francoski proizvajalec prestižne mode, je v luči sankcij, ki jih je EU uvedla proti Rusiji, po vsem svetu dosledno prenehal prodajati svoje izdelke tistim posameznikom, za katere obstaja verjetnost, da jih bodo prepeljali v Rusijo. Že kmalu po začetku vojne v Ukrajini je Chanel tako kot mnogi drugi trgovci, kot so recimo LVMH, Hermes, Kering ipd., zaprl vse poslovalnice v Rusiji.

10.50  Od začetka invazije v Ukrajini ubitih 1480 civilistov, 167 otrok

Združeni narodi so danes objavili najnovejše podatke o številu umrlih civilistov v Ukrajini. Od začetka ruske invazije so evidentirali 1480 smrti civilistov. Ob tem so ukrajinske oblasti sporočile, da je bilo doslej med invazijo na Ukrajino ubitih tudi 167 otrok, 279 pa je bilo ranjenih, poročajo tuje tiskovne agencije. Poleg 1480 smrti je bilo 2195 civilistov ranjenih, je po navedbah Reutersa varnostnemu svetu ZN dejala odposlanka ZN za politične zadeve in vzpostavljanje miru Rosemary DiCarlo, ki se sklicuje na podatke urada visokega komisarja ZN za človekove pravice (OHCHR).

Vendar pri OHCHR menijo, da so dejanske številke zaradi velikega števila neprijavljenih primerov precej višje. Poleg tega se ves čas pojavljajo še nova razkritja smrti, kot denimo v primeru vasi Buča, kjer so odkrita trupla civilistov v zadnjih dneh vzbudila mednarodno ogorčenje. Po 35 dneh ruske okupacije med drugim pogrešajo okoli 400 prebivalcev mesteca Gostomelj v bližini letališča, ki je bilo do umika ruskih sil ves čas prizorišče ostrih spopadov. Nekatere od pogrešanih so po navedbah nemške tiskovne agencije DPA sicer našli med trupli v Buči.

10.31  OKS aktivno v pomoč ukrajinskim športnikom v Sloveniji

Olimpijski komite Slovenije (OKS) je prejšnji teden začel akcijo zbiranja sredstev, s katero želi podpreti zveze in društva, ki v svoj proces vključujejo ukrajinske športnike, ki so zaradi vojne vihre pribežali v Slovenijo. Na OKS poudarjajo, da so že vse od začetka ruske agresije na Ukrajino aktivno vključeni v pomoč športnikom in športnicam, ki so svoj dom našli v Sloveniji, zato so vse ljubitelje športa še enkrat pozvali, naj pomagajo ukrajinskim športnikom, ki so začasni dom našli v Sloveniji.

10.22  Michel: Prej ali slej bodo potrebni ukrepi glede ruske nafte in plina

Po napovedani prepovedi uvoza ruskega premoga bodo prej ali slej potrebni tudi ukrepi glede nafte in plina, je danes v evropskem parlamentu glede sankcij EU proti Rusiji dejal predsednik evropskega sveta Charles Michel. Po njegovem prepričanju je treba storiti vse za ustavitev grozot v Ukrajini, ki jih je označil za zločine proti človečnosti. Michel je izpostavil načrt novih sankcij EU proti Rusiji, ki vključujejo prepoved uvoza ruskega premoga in zaprtje evropskih pristanišč za ruske ladje. A v luči dejanj Rusije in dokazov o zločinih proti človečnosti, ki se po njegovih besedah kopičijo, je treba narediti vse, da se te grozote končajo, in vršiti največji možni pritisk na Kremelj.

»Mislim, da bodo prej ali slej potrebni ukrepi glede nafte in plina,« je dejal. Da mora EU omejiti prihodke Rusije od fosilnih goriv in poskrbeti, da denar evropskih davkoplačevalcev ne bo šel v Moskvo, je zatrdila tudi predsednica evropske komisije Ursula von der Leyen. »Te sankcije ne bodo naše zadnje,« je zatrdila in dodala, da je zdaj na vrsti prepoved premoga, a treba se bo ozreti tudi proti nafti. Tako Michel kot Von der Leynova sta izpostavila dogodke v Buči. »To so vojni zločini in to je treba tako poimenovati,« je bila jasna predsednica komisije, ki je potrdila, da bodo skupaj z Ukrajino iskali odgovorne za zločine v Ukrajini. Tudi Michel je napovedal resne posledice za vse odgovorne. »Naredili bomo vse, kar lahko, da storilce pripeljemo pred roko pravice,« je dejal v okviru razprave z evropskimi poslanci v Strasbourgu.

10.02  V Afriki kljub vojni v Ukrajini izražajo podporo Putinu

Afriški voditelji izkazujejo podporo Kremlju kljub občutnemu poslabšanju ruskega ugleda drugod po svetu zaradi invazije na Ukrajino. Veliko afriških podpornikov Putina zagovarja politiko antiimperializma in antikolonializma, ki je vzcvetela med hladno vojno, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Putin »želi dobiti nazaj svojo državo«, je v začetku marca izjavil Kemi Seba, francosko-beninski panafrikanist. »Na svojih rokah nima krvi suženjstva in kolonizacije,« je zatrdil Seba. Putinov podpornik je tudi sin nekdanjega ugandskega voditelja Yowerija Musevenija, generalpodpolkovnik Muhoozi Kainerugaba. »Večina ljudi, ki niso belci, podpira stališče Rusije v Ukrajini,« je konec februarja zapisal na twitterju. Številne afriške države so že v zgodnji fazi ukrajinske krize pokazale svojo podporo Rusiji ali vsaj diplomatsko ambivalentnost, ko je v Generalni skupščini ZN 2. marca potekalo glasovanje o obsodbi invazije na Ukrajino.

09.50  Za danes dogovorjenih enajst »humanitarnih koridorjev«

Podpredsednica ukrajinske vlade Irina Vereščuk je dejala, da je bilo za sredo dogovorjenih skupno enajst humantiranih koridorjev, poroča Reuters. V glavnem gre za prebivalce južnega in vzhodnega dela Ukrajine, kjer so spopadi in razmere najhujši, poročajo tuje tiskovne agencije. Pojasnila je, da bodo tisti, ki bodo želeli zapustiti Mariupolj, morali uporabiti svoja vozila. V začetku tega tedna so ruske sile ustavile in obrnile dogovorjeno misijo Mednarodnega odbora Rdečega križa za evakuacijo ljudi iz Mariupolja. 

09.43  Ukrajinske oblasti v Lugansku prebivalce pozivajo k evakuaciji

Oblasti v vzhodni ukrajinski regiji Lugansk upajo, da bodo v sredo evakuirali civiliste po petih »humanitarnih koridorjih« in pozivajo prebivalce, naj se umaknejo, »dokler je varno«. Ukrajina je sporočila, da se ruske čete prerazporejajo in pripravljajo na novo ofenzivo na območju Donbasa, ki vključuje Lugansk. »Vse bomo odstranili, če nam Rusi dovolijo, da pridemo do zbirališč (za evakuacijo). Ker, kot lahko vidite, vedno ne spoštujejo premirja,« je na telegramu zapisal guverner Luganske regije Serhiy Gaidai. Reuters poroča, da je Gaidai dejal, da so bile železniške povezave v Donecku v Donbasu ta teden poškodovane, popravilo pa je trajalo več ur. »To je še en znak za alarm,« je rekel. Gaidai je v videonagovoru ločeno dejal, da ruskim silam ni uspelo prebiti ukrajinske obrambe v njegovi regiji, ampak uničujejo »vse na svoji poti« in se ne bodo »ustavili pred ničimer«.

09.18  Tudi Indija in Turčija obsodili poboje civilistov v Buči

Indija je v torek »nedvoumno obsodila« poboje civilistov v ukrajinskem kraju Buča in izrazila poziv k neodvisni preiskavi teh »zelo skrb vzbujajočih« poročil. Obsodbi pobojev civilistov v Ukrajini in pozivu k neodvisni preiskavi se je danes pridružila tudi Turčija, poroča britanski BBC. Slike množičnih grobišč in trupel civilistov v Buči so v zadnjih dneh pretresle svet. Obsodba teh dejanj na torkovem zasedanju varnostnega sveta ZN je najmočnejša izjava New Delhija, odkar je Rusija napadla Ukrajino, saj se je Indija doslej vzdržala glasovanja v ZN pri obsojanju ruskih dejanj. Indijski stalni predstavnik pri ZN je v torek na zasedanju varnostnega sveta ZN dejal, da Indija »ostaja globoko zaskrbljena zaradi poslabšanja razmer in ponovno poziva k takojšnji prekinitvi nasilja in končanju sovražnosti«.

Indija že dolgo vodi neuvrščeno zunanjo politiko, vendar je zaradi svojega diplomatskega ravnotežja pod pritiskom zahodnih držav, navaja BBC. New Delhi in Moskva imata vzpostavljene odnose že desetletja, Rusija pa je tudi največja indijska dobaviteljica na področju obrambe.

08.00  Lavrov ponovil, da gre v Buči za provokacijo s ciljem škodovati pogajanjem

Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je odkritje številnih trupel civilistov v ukrajinskem mestu Buča, od koder so se umaknile ruske sile, označil za izmišljeno provokacijo, katere namen je spodkopati pogovore med Moskvo in Kijevom, poročajo tuje tiskovne agencije. »Postavlja se vprašanje, kaj je namen te povsem neresnične provokacije. Verjamemo, da je namen najti izgovor za propad pogajanj,« je v izjavi za ruske televizije v torek zvečer dejal Lavrov. Pogovori med Rusijo in Ukrajino se sicer nadaljujejo in potekajo prek videopovezave, ruska stran pa je v torek sporočila, da srečanja na višji ravni ne bo, dokler ne bo dosežen okviren dogovor.

Pogovori tečejo okoli nevtralnosti Ukrajine in tega, kdo bo jamčil za njeno varnost. Kijev je pripravljen razglasiti nevtralnost, vendar zahteva mednarodna jamstva za varnost države. Po mnenju Lavrova je dogajanje v Buči namenjeno zgolj temu, da se odvrne pozornost od pogajanj in tega, da je ukrajinska stran v zadnjih dneh, kot je dejal, začela postavljati nove pogoje. Rusija zanika odgovornost za poboje civilistov v Buči in drugih mestih v bližini Kijeva, od koder so se umaknile ruske sile, ki se zdaj osredotočajo na vzhod in jug Ukrajine. Po ukrajinskih navedbah naj bi ruske sile brutalno ubile več kot 400 civilistov, ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski pa je dogajanje označil za genocid.

07.35  Iz Mariupolja poročajo o novih spopadih in evakuacijah

Ruska vojska je v torek poročala o nadaljevanju spopadov proti »ukrajinskim nacionalistom« v obleganem mestu Mariupolj na jugu Ukrajine. Medtem obe strani kljub težavam pri delovanju humanitarnih koridorjev poročata tudi o nekaj uspešno izvedenih evakuacijah, poročajo tuje tiskovne agencije. Ruska vojska je po navedbah francoske tiskovne agencije AFP v torek sporočila, da je sestrelila dva ukrajinska helikopterja, ki sta poskušala evakuirati voditelje ukrajinskega nacionalističnega bataljona Azov, ki brani oblegano pristanišče Mariupolj.

»Prekinili smo nov poskus evakuacije voditeljev nacionalističnega bataljona Azov. Dva ukrajinska helikopterja Mi-8, ki sta poskušala z morja doseči mesto, so sestrelili prenosni protiletalski sistemi,« je povedal tiskovni predstavnik ruskega obrambnega ministrstva Igor Konašenkov. Povedal je, da je Moskva v torek zjutraj predlagala, naj ukrajinski borci položijo orožje in zapustijo mesto »po dogovorjeni poti« na ozemlje pod nadzorom Kijeva. Dejal je, da je ukrajinska vojska ta predlog ignorirala. »Ker Kijev ni zainteresiran za reševanje življenj svojih vojakov, bo Mariupolj osvobojen nacionalistov,« je dejal Konašenkov.

Ruske sile so se osredotočile na »agresivno« operacijo, katere cilj je vzpostaviti popoln nadzor nad regijama Doneck in Lugansk na vzhodu, je medtem danes sporočil generalštab ukrajinskih oboroženih sil. Rusija si še naprej prizadeva tudi za zavzetje Mariupolja, ukrajinska vojska pa že več kot štirideset dni odbija napade na to mesto. Po najnovejših podatkih britanskega ministrstva za obrambo se tudi danes v Mariupolju nadaljujejo hudi spopadi in ruski zračni napadi.

07.30  V torek evakuirali več kot 3800 ljudi

Ruski generalmajor Mihail Mizincev je dejal, da humanitarni koridorji za evakuacije civilistov komajda delujejo. Kljub temu so po podatkih Kijeva v torek z ogroženih območij v Ukrajini skupno evakuirali več kot 3800 ljudi, poroča nemška tiskovna agencija DPA. V Zaporožje so iz večinoma uničenega mesta Mariupolj in bližnjega Berdjanska prepeljali približno 2200 ljudi, je v videosporočilu na telegramu povedala podpredsednica ukrajinske vlade Irina Vereščuk. Več kot tisoč ljudi so pripeljali na varno tudi iz regije Lugansk, je dodala.

Konvoj sedmih avtobusov so ruske enote za kratek čas zadržale v ukrajinski vasi Manhuš blizu Mariupolja, nato se je moral vrniti. Na poti nazaj so avtobusi lahko pobrali prebivalce Mariupolja in Berdjanska, je dejala Vereščukova. Avtobusnemu konvoju je sledilo več kot 40 zasebnih vozil, zato je bilo mogoče pričakovati varen prihod še 400 ljudi v Zaporožje, je dejala. Rusko obrambno ministrstvo pa je po navedbah državne tiskovne agencije Tass pri tem sporočilo, da je bilo v 24 urah iz »nevarnih predelov« Ukrajine, predvsem regij Lugansk in Doneck, evakuiranih več kot 18.600 ljudi. Britanska obveščevalna služba je po navedbah britanskega BBC sporočila, da se humanitarne razmere v Mariupolju poslabšujejo. »Večina mesta je brez možnosti komunikacij, brez zdravil, ogrevanja in vode. Ruske sile so preprečile dostop humanitarnim konvojem, verjetno zato, da bi pritisnile na ukrajinske sile, naj se predajo,« navajajo britanske službe.

07.08  Poveljnik ameriške vojske pozval k večjemu številu oporišč v Vzhodni Evropi

Načelnik štaba združenih poveljstev oboroženih sil ZDA general Mark Milley je v torek pozval k ustanovitvi večjega števila ameriških vojaških oporišč v Vzhodni Evropi za zaščito pred rusko agresijo. Stroške bi plačale države gostiteljice, ki si želijo večje ameriške prisotnosti v Evropi. Obrambni minister ZDA Lloyd Austin pa je dejal, da bodo o tem govorili na vrhu zveze Nato v juniju. 

07.06  ZDA z novimi sto milijoni dolarjev pomoči Ukrajini

ZDA so napovedale, da bodo Ukrajini poslale dodatno pomoč v orožju v vrednosti sto milijonov dolarjev. Državni sekretar Antony Blinken je sporočil, da bo šlo za protitankovsko orožje, poroča francoska tiskovna agencija AFP. ZDA načrtujejo tudi nove sankcije proti Rusiji. Blinken je še dejal, da je svet pretresen zaradi zločinov, ki so jih ruske sile storile v Buči in drugih mestih v Ukrajini. Tiskovni predstavnik Pentagona John Kirby pa je v ločeni izjavi glede pomoči povedal, da bodo sredstva namenjena za dodatne sisteme Javelin, ki jih ukrajinska vojska po njegovih besedah zelo dobro uporablja za obrambo države.

07.02  V preiskavi skoraj 5000 ruskih vojnih zločinov, vključno s posilstvom

Ukrajinski tožilci pravijo, da preiskujejo skoraj 5000 ruskih vojnih zločinov, potem ko je na dan prišla slika o nedavnih grozodejstvih, storjenih v ukrajinskem mestu Buča, ki je globalno vzbudila gnus in vrsto novih sankcij proti Rusiji, navaja Guardian. Po podatkih, ki jih je objavilo tožilstvo, je bilo od torka v preiskavi skupno 4468 vojnih zločinov, pri čemer se številka vsak dan povečuje za stotine. Po ocenah je zaradi ruske invazije umrlo tudi 165 otrok, je dodala agencija. Ukrajinska generalna tožilka Irina Venediktova je pred kratkim osvobojena mesta, ki obkrožajo Kijev, označila za »iz pekla mučeno regijo« in obljubila, da bo »kaznovala 'neljudi', ki so jih postavili na našo zemljo« na tiskovni konferenci v Buči v torek. Rusija bo za Bučo odgovarjala v Haagu, je dodala v izjavi.

06.20  Zelenski: Pogajanja glede Donbasa nemogoča

Dogovor o Donbasu in Krimu je v pogajalskem procesu »nemogoč«, pravi – kot njegove besede povzema Guardian – Zelenski. Izrazil je mnenje, da vprašanje začasno okupiranih ozemelj Donbasa in Krima ne bi smelo biti vezano na pogajalski proces z Rusijo za konec vojne in umik ruskih vojakov iz Ukrajine. Reševanje vseh vprašanj v paketu in končanje vojne z Rusijo je »težko in malo verjetno«, je dodal ukrajinski predsednik v izjavi, ki jo je izdal njegov urad. »Še posebej, ko so na našem ozemlju tanki, rakete obstreljujejo naša mesta, ko so težke razmere v blokiranih mestih, kot je Mariupolj,« je dodal Zelenski. »Rusija ima svojo vizijo Donbasa, Ukrajina pa svojo. Zato sem imel preprost predlog. Verjamem, da se ne bomo mogli dogovoriti o vseh točkah naenkrat. To je nemogoče, tudi če se pogajamo.« Opozoril je, da je v Donbasu res koncentracija ruskih vojakov, Ukrajina pa se dobro zaveda cilja in možnih načrtov Ruske federacije.

06.11  ZDA in Evropska unija naj bi v sredo uvedle dodatne sankcije proti Rusiji

Tiskovna sekretarka Bele hiše Jen Psaki je dejala, da bodo ZDA prepovedale nove naložbe v Rusiji in uvedle nadaljnje sankcije proti ruskim finančnim institucijam, poroča Guardian. Wall Street Journal poroča tudi, da Washington razmišlja o dodatnih sankcijah proti Putinovim hčeram in Sberbank, največji ruski banki. ZDA bodo nove sankcije proti ruski banki Alfa Bank objavile že v sredo, je tvitnil novinar Wall Street Journala. Veleposlaniki EU bodo preučili načrte za peti sveženj sankcij, ki vključuje prepoved uvoza ruskega premoga in preprečitev, da bi večina ladij v ruski lasti ali upravljanju uporabljala pristanišča EU.

Volodimir Zelenski je v zadnjem videonagovoru dejal, da je zdaj »ključni trenutek«, da zahodni voditelji uvedejo nadaljnje sankcije proti Rusiji. »Po tem, kar je svet videl v Buči, morajo biti sankcije proti Rusiji sorazmerne s težo vojnih zločinov okupatorjev,« je dejal. »Če bodo po tem ruske banke še vedno lahko delovale kot običajno ... Če se bo po tem tranzit blaga v Rusijo nadaljeval kot običajno ... Če bodo po tem države EU plačevale ruske energente kot običajno ... Potem se bo politična usoda nekaterih voditeljev razvijala ne tako kot običajno.«

06.07  Britansko obrambno ministrstvo: Trupla ukrajinskih civilistov so deset dni ležala na ulici v Buči

Trupla ukrajinskih civilistov so ležala na ulici v Buči vsaj deset dni, preden je bilo mesto osvobojeno ruskih sil, je sporočilo britansko obrambno ministrstvo, povzema Guardian. Ob sklicevanju na analizo satelitskih posnetkov z dne 21. marca 2022 je ministrstvo povedalo, da je bilo identificiranih najmanj osem trupel, ki ležijo na ulici v Buči, približno 30 kilometrov severozahodno od prestolnice Kijev. Bučo so ruske oborožene sile zasedale do 31. marca 2022. Poleg tega je analiza New York Timesa bližnjih posnetkov Jablonske ulice v Buči ugotovila, potem ko jih je primerjala z videoposnetki 1. in 2. aprila, da je bilo tam veliko trupel od vsaj treh tednov, ko so ruske sile nadzorovale mesto.

00.30  Zunanji ministri Nata o nadaljnji podpori Ukrajini

Zunanji ministri zveze Nato danes v Bruslju začenjajo dvodnevno redno zasedanje, v ospredju katerega bo vojna v Ukrajini. Razpravljali bodo o nadaljnji pomoči tej državi, potem ko so na dan prišla poročila o ruskih pobojih ukrajinskih civilistov. Poleg tega naj bi se Rusija po navedbah Nata pripravljala na močno ofenzivo na Donbas. Zunanji ministri članic Nata, med njimi tudi slovenski minister Anže Logar, bodo v četrtek razpravljali o tem, kaj lahko še storijo za podporo Ukrajini, je v torek napovedal generalni sekretar zavezništva Jens Stoltenberg. S tem, kakšno pomoč potrebuje Ukrajina, jih bo seznanil ukrajinski zunanji minister Dmitro Kuleba.

Ruske sile se namreč po Stoltenbergovih besedah množično premikajo stran od Kijeva in se posvečajo vzhodu Ukrajine. »V prihodnjih tednih pričakujemo nadaljnji pritisk Rusije na vzhodu in jugu Ukrajine. Poskušala bo zavzeti celoten Donbas in ustvariti kopenski most do okupiranega Krima,« je povedal. Generalni sekretar zveze Nato na zasedanju zunanjih ministrov pričakuje tudi odločitev za to, da se več naredi za druge partnerice zavezništva, ki so ranljive za ruske grožnje in vmešavanje. Pri tem je omenil Gruzijo ter Bosno in Hercegovino.