Kremelj priznal, da ima Rusija v Ukrajini znatne izgube

22.08 Slovenski veleposlanik pri ZN pozdravil sprejem resolucije o prekinitvi članstva Rusije v Svetu ZN za človekove pravice 

Na izrednem zasedanju Generalne skupščine ZN, na katerem so prekinili članstvo Rusije v Svetu ZN za človekove pravice, se je prijavilo okrog 30 govornikov, med njimi tudi veleposlanik Slovenije Boštjan Malovrh.

V drugem delu zasedanja, ko so nastopale države, ki so podprle resolucijo, je dejal, da se Slovenija pridružuje izjavi EU, in poudaril, da se je Slovenija vedno zavzemala za spoštovanje človekovih pravic in kaznovanje storilcev zločinov, med drugim, ko je predsedovala Svetu za človekove pravice leta 2018. Izrazil je globoko užaloščenost, da smo spet priča grozodejstvom, za katera smo rekli, da jih več ne bomo nikoli dovolili in za katere je potrebno zagotoviti odgovornost.

»Zgroženi smo nad podobami zločinov ruskih sil v ukrajinskih mestih in ga najostreje obsojamo. Pridružujemo se pozivom za neodvisno preiskavo in kaznovanje odgovornih.«

»Ruska federacija grobo krši mednarodno humanitarno pravo, človekove pravice in suverenost Ukrajine. Te kršitve si zaslužijo enoten mednarodni odgovor. Pozdravljamo sprejeto resolucijo in ponovno pozivamo Rusijo, naj takoj preneha z uporabo sile proti Ukrajini,« je med drugim dejal veleposlanik.

21.52 Države članice EU dosegle dogovor o petem svežnju sankcij proti Rusiji

Države članice EU so danes dosegle dogovor o petem svežnju sankcij proti Rusiji zaradi njene invazije na Ukrajino, ki vključuje tudi embargo na uvoz premoga v unijo, so za STA potrdili viri pri EU. Dogovorili so se tudi o prepovedi transakcij na štiri ruske banke, med njimi na drugo največjo VTB. Podrobnosti bodo sicer predvidoma znane v petek.

Države članice so tako potrdile predlog Evropske komisije za prepoved uvoza ruskega premoga. To bo po navedbah predsednice Evropske komisije Ursule von der Leyen stalo štiri milijarde evrov na leto.

V sklopu sankcij bodo prepovedali tudi transakcije na štiri ključne ruske banke, med njimi na drugo največjo VTB. »Te štiri banke, ki jih bomo popolnoma odrezali od trga, obvladujejo 23-odstotni tržni delež v ruskem bančnem sektorju,« je v torek ob predstavitvi predloga dejala von der Leynova in ocenila, da bo ukrep še oslabil ruski finančni sistem.

Druge podrobnosti ukrepov še niso znane. Komisija je sicer predlagala še prepoved vstopa ruskim ladjam v pristanišča po uniji. Eden od ukrepov bi se po predlogu komisije nanašal na izvoz visokotehnoloških izdelkov v Rusijo. Poleg tega je predlagala še prepoved sodelovanja ruskih podjetij pri javnih naročilih v državah članicah ali ukinitev vse finančne podpore, bodisi evropske ali nacionalne, ruskim javnim organom.

Države članice bodo peti sveženj sankcij potrjevale po pisnem postopku, ki naj bi bil končan v petek. Takrat bodo znane tudi podrobnosti dogovora.

20.27 Slovenija pozdravila prekinitev članstva Rusije v Svetu ZN za človekove pravice

Slovenija pozdravlja suspenz pravic Ruske federacije iz članstva v Svetu ZN za človekove pravice, ki ga je danes izglasovala Generalna skupščina ZN, je sporočilo ministrstvo za zunanje zadeve.

Resolucijo o suspendiranju Ruske federacije je v luči informacij o množičnih pobojih ukrajinskih civilistov v Buči in drugih ukrajinskih mestih podprlo 93 držav članic OZN, vključno s Slovenijo.

19.35 Predstavnik Kremlja priznal, da ima Rusija v Ukrajini pomembne izgube

Predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov je v intervjuju za britanski Sky News govoril o ruskih stališčih do vojne  v Ukrajini, a tudi o ruskih izgubah. »Imamo znatne izgube med vojaki in to je za nas huda tragedija,« je izjavil v pogovoru. A števila ni navedel. Sky News je v objavi na svojem portalu zapisal, da gre za prvi pogovor Peskova za zahodni medij, v njem pa je med drugim ponovno zanikal obtožbe o vpletenosti ruske vojske v smrti civilistov v Buči.

Tudi fotografije trupel v ukrajinskih mestih, ki so jih mediji objavili kot preverjene ali posnete s sateliti, je označil za ponaredke. »Živimo v dnevih ponaredkov in laži,« je izjavil. Fotografije iz Buče je ponovno označil kot »dobro inscenirane, nič drugega«. Vztrajal je tudi pri tem, da ne gre za vojno, pač pa za posebno operacijo v državi, ki je leta 2014 postala »protiruski center«.

Mesto Mariupolj Rusija obravnava kot del Ljudske republike Lugansk, katere neodvisnost tako kot neodvisnost Ljudske republike Doneck priznava. Glede bombardiranja tamkajšnje porodnišnice 9. marca je ponovil, da »Imamo zelo resne razloge za to, da verjamemo, da je šlo za ponarejanje dejstev. Vztrajamo pri tem.«

18.53 Europol v boj proti porastu kriminala zaradi vojne v Ukrajini

Evropski policijski urad Europol je v svojem poročilu napovedal poostritev ukrepov za boj proti možnemu porastu kriminala zaradi vojne v Ukrajini, vključno z bojem proti trgovanju z orožjem in ljudmi. O ukrepih je razpravljal na današnjem srečanju med državami članicami Evropske unije, ki ga je gostil na sedežu v Haagu. Med ukrepi, ki zajemajo 15 kriminalnih področij, so še temeljitejše zbiranje podatkov in operacije, povezane z grožnjami težkega in organiziranega kriminala, ki je posledica vojne v Ukrajini.

»Prvotne analize obveščevalnih agencij, ki so analizirale kriminalne grožnje, so pokazale kriminalne vzorce na številnih področjih trgovanja z ljudmi, spletnih prevar, kibernetskega kriminala in trgovanja z orožjem,« so sporočili iz Europola in opozorili, da bi razvoj razmer v Ukrajini lahko vodil do povečanja kriminalnih dejavnosti. Od začetka ruske invazije v Ukrajini pred šestimi tedni je iz države zbežalo 4,3 milijona ljudi, so danes sporočili iz Združenih narodov. Med begunci iz Ukrajine je 90 odstotkov žensk in otrok, ki so lahek plen tudi za trgovce z ljudmi.

17.36 Rusko zunanje ministrstvo kritično do potez slovenske vlade

Odločitev slovenske vlade, da zmanjša število osebja na ruskem veleposlaništvu, je zelo neodgovorna in neprijazna, so v sredo sporočili iz ruskega zunanjega ministrstva. Te poteze odražajo protirusko stališče, ki ga zagovarja trenutna slovenska vlada, in ki občasno prekorači mejo v smeri rusofobije, so dodali. »Jasno je, da so te poteze oblikovane tako, da sistematično uničujejo rusko-slovenske odnose, ki letos praznujejo 30 let,« piše na spletni strani ruskega zunanjega ministrstva.

»Odgovornost za nepopravljive posledice protiruske histerije bo v celoti nosila trenutna vlada Slovenije, ki s poskusi ugoditve tujim mentorjem in na škodo slovenski nacionalnih interesov dobesedno uničuje stoletja prijateljskih odnosov med našimi ljudmi,« so poudarili.

17.56 Rusija ostala brez pravic članstva v Svetu ZN za človekove pravice

Generalna skupščina ZN je s 93 glasovi za, 24 proti in 58 vzdržanimi glasovi potrdila resolucijo, ki prekinja članstvo Rusije v Svetu ZN za človekove pravice zaradi pokolov civilistov v Ukrajini, ki jo je napadla 24. februarja. Za potrditev resolucije je bila potrebna dvotretjinska večina prisotnih držav članic ZN, ki so glasovale.

Gre za nov odmeven poraz Rusije v mednarodni skupnosti po resoluciji Generalne skupščine ZN, ki je obsodila rusko invazijo in zahtevala takojšen umik iz Ukrajine. Ruska misija pri ZN je že v sredo zvečer vsem predstavništvom v New Yorku poslala pisno opozorilo, ki je bilo prilagojeno posameznim državam oziroma skupinam držav.

Nekatere so dobile samo opozorilo, da bo glasovanje za resolucijo ali le vzdržani glas oziroma izostanek z glasovanja služil interesom ZDA in to bo Rusija ustrezno obravnavala. Druge države pa so dobile neposredno svarilo, da jih čakajo povračilni ukrepi. Grožnje niso zalegle in Rusija pa se je zavedala poraza, kar je bilo razbrati iz tega da Rusije v Generalni skupščini ni zastopal veleposlanik Vasilij Nebenzija ampak njegov namestnik.

Za resolucijo so glasovale vse članice EU, kakor tudi države, ki se ji želijo pridružiti. Za resolucijo je glasovala celo ruska zaveznica Srbija, proti pa države kot so Kitajska, Belorusija, Sirija in Kuba. Vzdržale pa so se večinoma afriške države, med njimi Egipt ter med Singapur, Venezuela, Brazilija in Mehika. Potrditev resolucije pomeni, da Rusija tehnično ostaja članica Sveta za človekove pravice ZN, ki zaseda v Ženevi, vendar nima nobenih pravic, ki izhajajo iz članstva. Tak izid glasovanja pred podobami pokola civilistov v Buči pri Kijevu verjetno ne bi bil mogoč.

Predlog resolucije je uvodoma predstavil veleposlanik Ukrajine Sergij Kislica, ki je Rusijo obtožil množičnih pobojev civilistov ter omenil rusko pismo članicam ZN in dejal, da se agresor perverzno predstavlja kot žrtev in pozval države, naj glasujejo za resolucijo. Rusija je postala prva stalna članica Varnostnega sveta ZN v zgodovini, ki je bila izključena iz kateregakoli telesa ali organa ZN. Glede Sveta za človekove pravice je ista usoda leta 2011 doletela Libijo, preden je bil strmoglavljen diktator Moamar Gadafi.

Izredno zasedanje Generalne skupščine ZN so začasno prekinili za kosilo in se bo nadaljevalo z govori držav, ki utemeljujejo svoje glasove za resolucijo. Prijavljenih je okrog 30 govornikov med njimi tudi veleposlanik Slovenije Boštjan Malovrh.

17.44 Kijev poziva Rusijo k zmanjšanju sovražnosti, Moskva mu očita nespoštovanje dogovorov

Ukrajina je danes pozvala Rusijo, naj pokaže, da je pripravljena na dialog, tako da zmanjša sovražnost. Moskva pa je ukrajinske pogajalce obtožila, da so po pogajanjih konec marca v Istanbulu spremenili svoje zahteve glede pomembnih točk in da ne spoštujejo dogovorjenega.

»Če želi Moskva pokazati svojo pripravljenost na dialog, bi morala znižati stopnjo sovražnosti,« je na Twitterju sporočil svetovalec ukrajinskega predsednika Mihajlo Podoljak, ki je član ukrajinske delegacije v mirovnih pogajanjih z Rusijo. Rusija pa je ukrajinsko stran danes obtožila, da je od pogajanj konec marca v Turčiji spremenila zahteve, in Kijevu očitala, da ga ne zanima končanje spopadov, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je dejal, da je ukrajinska stran v sredo Moskvi predstavila svoj osnutek mirovnega sporazuma in da ta vsebuje za njih nesprejemljive elemente. »To kaže odstopanje od najpomembnejših določb, ki so bile navedene na sestanku v Istanbulu 29. marca,« je povedal. Po besedah Lavrova je Kijev spremenil svoje stališče glede za njih pomembnih točk v zvezi s polotokom Krim, ki si ga je Rusija enostransko priključila leta 2014, in vzhodno ukrajinsko prorusko regijo Donbas, je poročala španska tiskovna agencija EFE.

16.33 Stoltenberg: Zaveznice za okrepitev vojaške pomoči Ukrajini

Zunanji ministri zveze Nato so se danes na zasedanju v Bruslju strinjali, da je treba okrepiti vojaško pomoč Ukrajini v njenem boju proti ruski invaziji, je povedal generalni sekretar zavezništva Jens Stoltenberg. »Strinjali smo se, da moramo okrepiti pomoč Ukrajini,« je povedal zasedanju. Zaveznice v Natu so pripravljene storiti več tudi glede vojaške pomoči, je poudaril. Dodal je, da se zavedajo nujnosti pomoči. To, da je pomoč nujna, je na ločeni novinarski konferenci po zasedanju povedal tudi ukrajinski zunanji minister Kuleba.

Zaveznice so se strinjale, da je treba pomagati tudi drugim partnericam, ki jih Rusija ogroža, je poudaril generalni sekretar zavezništva. Pri tem je izpostavil Gruzijo ter Bosno in Hercegovino. Ministri so se obenem zavzeli za okrepitev sodelovanja s partnericami v azijsko-pacifiški regiji, katerih predstavniki so danes prav tako sodelovali na delu zasedanja.

Med drugimi je tudi slovenski zunanji minister Anže Logar poudaril pomen nadaljnje politične podpore Ukrajini in dostave humanitarne pomoči. Prav tako je pozval k zagotavljanju dodatne praktične pomoči Ukrajini, tudi z vojaško opremo, in potrdil sodelovanje Slovenije v bojni skupini, ki bo v okviru Nata vzpostavljena na Slovaškem, so sporočili z zunanjega ministrstva.

16.30 Za Kremelj uvedba sankcij proti Putinovima hčerkama nerazumljiva

Kremelj je danes kritiziral nove sankcije ZDA proti Rusiji, ki so med drugim uperjene tudi proti hčerkama ruskega predsednika Vladimirja Putina. Po besedah tiskovnega predstavnika Kremlja Dmitrija Peskova je odločitev o uvedbi sankcij proti predsednikovima hčerkama težko razumeti.

»To je nekaj, kar je težko razumeti in razložiti,« je po poročanju ruske tiskovne agencije Interfax dejal Peskov. Kot je pojasnil, se bodo v Moskvi na to ustrezno odzvali. ZDA so v sredo uvedle nov sveženj sankcij proti Rusiji zaradi invazije na Ukrajino, ki se med drugim nanašajo na zunanjega ministra Sergeja Lavrova ter Putinovi hčerki Katerini Tihonovi in Mariji Voroncovi. Sankcije uvajajo prepoved poslovanja z njimi in zamrznitev premoženja v ZDA.

Katerina Tihonova je dejavna na področju tehnologije in je tesno povezana z rusko vlado ter obrambno industrijo, je razvidno iz obrazložitve o uvedbi sankcij Washingtona, poroča Reuters. Marija Voroncova pa vodi vladne programe na področju genetskih raziskav, ki so prejeli milijardna sredstva Kremlja in ki jih osebno nadzira Putin.

16.15 Kuleba: Bitka za Donbas bo spominjala na drugo svetovno vojno

Bitka za Donbas bo z velikimi operacijami in tisoči tankov, letal ter oklepnikov spominjala na drugo svetovno vojno, je danes na ločeni novinarski konferenci ob zasedanju zunanjih ministrov držav članic Nata v Bruslju ocenil ukrajinski zunanji minister Dmitro Kuleba. Znova je pozval k pomoči v orožju.

»Ali nam pomagajte zdaj – in govorim o dnevih, ne tednih – ali pa bo vaša pomoč prepozna in bo veliko ljudi umrlo,« je povedal v izjavi za novinarje. Ponovil je tudi, da zahodne sankcije škodijo Rusiji, a ne zadoščajo za konec vojne. Pokol v Bući pa je označil za zgolj vrh ledene gore.

15.30 Madžarska prejela prvo pošiljko ruskega jedrskega goriva od začetka vojne v Ukrajini

Madžarska je danes sporočila, da je prejela prvo pošiljko ruskega jedrskega goriva, odkar je Rusija sprožila invazijo na Ukrajino, zaradi česar je prišlo do prekinitve običajne dobavne poti do Madžarske. Ta je gorivo za svojo jedrsko elektrarno doslej dobivala po železnici, tokrat pa so ga po navedbah Budimpešte dostavili z letalom.

Na Madžarskem je v sredo pristalo rusko letalo, ki je pripeljalo jedrsko gorivo skozi zračni prostor Belorusije, Poljske in Slovaške, je povedal madžarski zunanji minister Peter Szijjarto, ki je v videu na Facebooku potrdil prvi tovrstni transport. Ta je doslej potekal po železnici iz Rusije preko Ukrajine na Madžarsko, vendar zaradi vojne ta način prevoza ni bil mogoč, zaradi česar je bilo treba zagotoviti alternativni način prevoza, je pojasnil.

Madžarska ima južno od Budimpešte edino jedrsko elektrarno Paks, zgrajeno s tehnologijo iz sovjetske dobe v 80. letih prejšnjega stoletja, ki zagotavlja skoraj polovico električne energije v državi, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Jedrska energija bi po mnenju Szijjarta morala biti še naprej izvzeta iz sankcij EU, ki razpravlja o novih ukrepih proti Rusiji zaradi vojne v Ukrajini in s tem povezanih grozodejstev ruske vojske.

15.22 Lukašenko zahteva vlogo v pogovorih o vojni v Ukrajini

Predsednik Belorusije Aleksander Lukašenko je danes zahteval, da Minsk sodeluje v pogovorih za končanje vojne v Ukrajini, pri čemer je uporabil izraz vojna, čeprav Moskva to označuje za vojaško operacijo. Dodal je, da vojna vpliva tudi na Belorusijo, zato za njenim hrbtom ne bi smelo biti nobenih ločenih sporazumov.

Pritožil se je, da Minsk ne sodeluje v pogovorih med delegacijama Kijeva in Moskve, ki so potekala v Belorusiji in Istanbulu. »Izhajamo iz tega, da je ta vojna tik za ograjo naše države in da najresneje vpliva na razmere v naši državi,« je dejal Lukašenko. Zahodne države je obtožil, da so v to vpletle tudi Belorusijo, in dejal, da bi bilo zato na pogovorih treba slišati tudi njeno stališče, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Lukašenko se je pritožil, da so bili pogovori v Istanbulu prejšnji mesec posledica »pritiska Zahoda na Ukrajino, naj za nobeno ceno ne gre v Belorusijo«. Dejal je, da Belorusija ne vztraja pri tem, da bi pogovori potekali na njenem ozemlju, saj so najpomembnejši rezultati, ne kraj pogovorov. Poudaril je še, da vojna Belorusiji povzroča veliko škodo.

Lukašenko je večkrat uporabil besedo vojna, ki lahko v Rusiji skupaj z besedo invazija vodi v visoke globe. Rusija vztraja, da javnost in mediji uporabljajo izraz posebna vojaška operacija v Ukrajini.

14.40  Poleg Litve se je za odklop od ruskega plina odločila še Estonija

Nekaj ​​dni po tem, ko je Litva objavila, da je popolnoma ustavila uvoz ruskega plina, se je načeloma enako odločila tudi druga baltska država, Estonija. Vlada v Talinu pravi, da namerava ustaviti uvoz ruskega plina ter da so se s Finsko dogovorili za najem plavajočega terminala, ki bo omogočal uvoz utekočinjenega zemeljskega plina (LNG) od drugod.

»Danes smo sprejeli odločitev, da prenehamo kupovati ruski plin. Ne bomo še naprej hranili ruskega vojnega stroja,« je na tiskovni konferenci povedala estonska premierka Kaja Kallas. Čeprav Estonija izmed energentov uporablja le sedem odstotkov plina, vsega uvaža iz Rusije.

14.24  Evropski poslanci zahtevajo embargo na uvoz vseh ruskih energentov

Poslanci Evropskega parlamenta zahtevajo popoln embargo na uvoz ruske nafte, premoga, jedrskega goriva in plina. Ob tem so izrazili ogorčenje zaradi poročil o grozodejstvih ruske vojske ter pozvali k izključitvi Rusije iz mednarodnih organizacij in nadaljnji dobavi orožja Ukrajini, so danes sporočili iz evropskega parlamenta. V resoluciji, ki je bila danes sprejeta s 513 glasovi za, 22 proti in 19 vzdržanimi glasovi, so poslanke in poslanci evropskega parlamenta dejali, da bi embargo morala spremljati načrt za zagotovitev zanesljivosti preskrbe z energijo v EU in strategija za odpravo sankcij, če bo Rusija sprejela ukrepe za ponovno vzpostavitev neodvisnosti in ozemeljske celovitosti Ukrajine znotraj njenih mednarodno priznanih meja in bo vse svoje sile umaknila z ukrajinskega ozemlja, še navaja sporočilo.

Da bi povečali učinkovitost obstoječih sankcij, parlament poziva, naj se ruske banke izključijo iz sistema Swift, da se vsem ruskim plovilom prepove vstop v teritorialne vode EU in pristajanje v pristaniščih EU ter da se prepove cestni tovorni promet v in iz Rusije in Belorusije. Poslanke in poslanci evropskega parlamenta zahtevajo tudi zaseg vsega premoženja ruskih uradnikov in oligarhov, povezanih s Putinovim režimom, ter vsem, ki so v Belorusiji povezani z režimom Aleksandra Lukašenka, so še sporočili iz evropskega parlamenta. Resolucija, ki opozarja na vpletenost Belorusije v vojno v Ukrajini, zahteva, naj se ukrepi proti Belorusiji ujemajo s tistimi proti Rusiji, da bi zapolnili morebitne vrzeli, ki Putinu omogočajo uporabo pomoči Lukašenka za izogibanje sankcijam.

13.26  G7 najostreje obsoja ruska grozodejstva in poziva k izključitvi Rusije iz Sveta ZN za človekove pravice

Zunanji ministri G7 so najostreje obsodili grozodejstva, ki so jih zagrešile ruske čete v Buči in številnih ukrajinskih mestih, piše Guardian. V skupni izjavi so zapisali: »Preganjajoče podobe smrtnih žrtev civilistov, žrtev mučenja in usmrtitev ter poročila o spolnem nasilju in uničenju civilne infrastrukture kažejo pravi obraz ruske brutalne agresivne vojne proti Ukrajini in njenim prebivalcem. Poboji v mestu Buča in drugih ukrajinskih mestih bodo vpisani na seznam grozodejstev in hudih kršitev mednarodnega prava, vključno z mednarodnim humanitarnim pravom in človekovimi pravicami, ki jih je agresor zagrešil na ukrajinskih tleh. Ministri so izrazili »iz srca solidarnost z ukrajinskim narodom in naše najgloblje sožalje žrtvam«.

Skupina sedmih gospodarsko najbolj razvitih držav G7 je tudi pozvala k izključitvi Rusije iz Sveta ZN za človekove pravice. »Prepričani smo, da je napočil čas za začasno prekinitev ruskega članstva v Svetu za človekove pravice,« so v skupni izjavi zapisali zunanji ministri skupine G7. Generalna skupščina ZN bo tekom dneva glasovala o začasni izključitvi Rusije iz Sveta ZN za človekove pravice zaradi obtožb o ruskem poboju civilistov v Buči.

12.38  Francija zaradi spornega tvita glede Buče na pogovor poklicala ruskega veleposlanika

Francosko zunanje ministrstvo je danes poklicalo na pogovor ruskega veleposlanika v Parizu Alekseja Mečkova, potem ko je rusko veleposlaništvo na twitterju objavilo fotografijo, ki hoče vzbuditi dvom o zločinih, storjenih v ukrajinskem mestu Buča. Tvit, ki je bil kasneje izbrisan, naj bi namigoval, da so bila grozodejstva v Buči uprizorjena. »V odgovor na nespodobno in provokativno sporočilo ruskega veleposlaništva v Franciji v zvezi z grozodejstvi v Buči sem se odločil poklicati na pogovor ruskega veleposlanika,« je tvitnil francoski zunanji minister Jean-Yves Le Drian. Rusko veleposlaništvo v Parizu je na twitterju objavilo fotografijo, ki navaja, da prikazuje Ukrajince, ki uprizarjajo umore civilistov v Buči. Tvit, ki je bil kasneje izbrisan, je prikazoval trupla, položena na ulico, ob tem pa napis »filmska kulisa, mesto Buča«, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Francoski minister za evropske zadeve Clement Beaune je že v sredo glede objavljenega tvita veleposlaništva na twitterju zapisal: »Za božjo voljo, nehajte s to sramoto.«

12.30  Policijski orkester s koncertom za ukrajinske otroke

Policijski orkester bo danes v Logatcu pripravil koncert za begunske otroke iz Ukrajine. Koncert bo v tamkajšnji športni dvorani, po njem pa bodo pred dvorano predali tudi šolske potrebščine in igrače, ki so jih zaposleni v policiji in na ministrstvu za notranje zadeve zbrali za otroke iz Ukrajine, so sporočili s policije.

12.18  Von der Leynova in Borrell v petek v Kijev k Zelenskemu

Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen in visoki zunanjepolitični predstavnik EU Josep Borrell bosta jutri odpotovala v Kijev na srečanje z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim, so danes sporočili z evropske komisije. Kot so dodali, bosta Zelenskemu in celotni Ukrajini prenesla sporočilo popolne solidarnosti EU. »Predsednica bo prenesla sporočilo popolne solidarnosti EU s predsednikom in celotno Ukrajino v ruski invaziji,« je na današnji novinarski konferenci v Bruslju povedal glavni govorec evropske komisije Eric Mamer. Razpravljali bodo tudi o podpori, ki jo EU zagotavlja Ukrajini, tudi v luči donatorske konference, ki bo v soboto potekala v poljski prestolnici Varšavi. Te se bosta predvidoma udeležila tudi Von der Leynova in Borrell. Da bosta predsednica komisije in visoki zunanjepolitični predstavnik še ta teden obiskala Kijev, kjer se bosta sestala z Zelenskim, so sicer v Bruslju sporočili že v torek.

11.52  Moskva Google obtožuje širjenja lažnih informacij in prepoveduje oglaševanje

Ruski organ za nadzor nad mediji Roskomnadzor je danes sporočil, da bo Googlu prepovedal oglaševanje v Rusiji, njegovo platformo youtube pa je obtožil širjenja lažnih informacij o dejavnostih ruskih sil v Ukrajini, poroča francoska tiskovna agencija AFP. »Youtube je postal ključna platforma za širjenje lažnih informacij in vsebin o posebni vojaški operaciji na ozemlju Ukrajine, ki diskreditirajo ruske oborožene sile,« pravi Roskomnadzor, ki Googlovo platformo obtožuje tudi objavljanja vsebin ukrajinskih »ekstremistov«.

Rusija je Google obtožila tudi cenzuriranja ruskih državnih medijev, ker so onemogočili njihove kanale na youtubu. Posledično Google v Rusiji ne bo smel več oglaševati vsebin in storitev družbe Google LLC in njenih platform, so navedli. Poleg tega bodo morali ruski iskalniki na spletu ob vseh Googlovih vsebinah obvezno navesti, da Google in njegove podružnice kršijo rusko zakonodajo, dodaja AFP.

11.54  Kremelj: Ameriško orožje, poslano v Ukrajino, »ne bo prispevalo k uspehu« mirovnih pogajanj

»Pošiljanje orožja v Ukrajino ne bo prispevalo k uspehu rusko-ukrajinskih pogovorov,« je na konferenčnem klicu z novinarji dejal tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov, ko so ga vprašali o dobavi orožja ZDA Ukrajini. »Seveda bo to najverjetneje imelo negativen učinek,« njegove besede povzema Guardian. Peskov je dejal, kot piše Reuters, da sankcije, ki jih ZDA uvajajo proti Putinovi družini, govorijo same zase in da je to potezo težko razumeti ali razložiti. Povedal je, da se Putin še ni odločil, ali se bo udeležil naslednjega vrha G20 – ki bo novembra v Indoneziji –, in bo odločitev sprejeta glede na razvoj dogodkov.

11.09  Odhod iz Rusije bo Shell stal do pet milijard dolarjev

Britanski energetski velikan Shell je danes opozoril, da bo izstop iz Rusije družbo v prvem četrtletju letošnjega leta stal od štiri do pet milijard dolarjev po obdavčitvi vrednosti sredstev. Shell je namreč v zadnjih mesecih napovedal postopni umik iz Rusije, potem ko je ta napadla Ukrajino. »Za rezultate prvega četrtletja leta 2022 naj bi vpliv oslabitve nekratkoročnih sredstev in dodatnih stroškov (npr. odpisov terjatev, pričakovanih kreditnih izgub in škodljivih pogodb), povezanih z dejavnostmi v Rusiji, po obdavčitvi znašal od štiri do pet milijard dolarjev,« je Shell zapisal v sporočilu za javnost.

10.46  Grčija poziva ICC k preiskavi vojnih zločinov v Mariupolju

Grčija bo pozvala Mednarodno kazensko sodišče (ICC), naj preišče vojne zločine v ukrajinskem pristaniškem mestu Mariupolj, kjer je pred rusko invazijo živela številna grška skupnost, je danes na drugem dnevu zasedanja zveze Nato o vojni v Ukrajini dejal zunanji minister Nikos Dendias. »Grčija ima poseben interes za Mariupolj, saj v mestu živi 100.000 pripadnikov grške skupnosti,« je dejal zunanji minister in dodal, da bo zaveznike Nata prosil, naj naredijo vse, kar je v njihovi moči, da bi pomagali tudi pristaniškemu mestu Odesa zadržati ruske napade. Pomoč bi po njegovih besedah vključevala ustrezna sredstva za zaščito mesta, za katero je Ukrajina že zaprosila, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Glavni tožilec ICC je sicer že pred mesecem dni naznanil, da je sodišče začelo aktivno preiskovati morebitne vojne zločine v Ukrajini.

10.38  Skupina 11 članic EU za neodvisnost od ruskih energentov prek pospešenega zelenega prehoda

Skupina 11 držav članic EU, med njimi tudi Slovenija, je v skupni izjavi poudarila, da je najboljši način za dosego neodvisnosti Unije od ruskih fosilnih goriv pospešitev zelenega prehoda za dosego podnebne nevtralnosti najpozneje do leta 2050. Eno od ključnih orodij za ta prizadevanja vidijo v paketu Pripravljeni na 55, so zapisali v izjavi.

10.38  Evakuacije civilistov v Ukrajini delno uspešne

Ukrajinskim oblastem je s pomočjo Rdečega križa v sredo uspelo evakuirati skoraj 5000 prebivalcev ogroženih območij v Ukrajini. Več kot 1100 ljudi je menda z osebnimi avtomobili zapustilo Mariupolj v smeri Zaporožja, je v sredo zvečer dejala Vereščukova. Ob spremstvu Mednarodnega odbora Rdečega križa (ICRC) je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP v Zaporožje prispelo sedem avtobusov in vsaj 40 osebnih avtomobilov, ki so prevažali civiliste z območij, ki jih je zasedla Rusija.

Organizacija ICRC je v sredo na twitterju sporočila, da je pet dni poskušala priti do Mariupolja, ki je od vdora Moskve pod nenehnim ruskim bombardiranjem. »Na tisoče ljudi je še vedno ujetih v mestu. Nujno potrebujejo varen izhod in pomoč,« je dodala. Iz drugih mest je v Zaporožje pribežalo približno 2500 ljudi. Tudi v vzhodni ukrajinski regiji Lugansk so evakuirali več kot 1200 prebivalcev. Evakuacijske poti se sicer vzpostavljajo vsak dan znova, Rusija in Ukrajina pa druga drugo obtožujeta za sabotiranje evakuacij.

10.24  Avstrija bo izgnala štiri ruske diplomate

Evropskim sankcijam proti ruskim diplomatom se je po večdnevnem oklevanju pridružila tudi Avstrija. Kot je danes sporočila tiskovna predstavnica zunanjega ministra Alexandra Schallenberga, bo Avstrija izgnala tri uslužbence ruskega veleposlaništva na Dunaju in diplomata na generalnem konzulatu v Salzburgu. Kot so pojasnili na avstrijskem zunanjem ministrstvu, so omenjeni diplomati opravljali dejavnosti, ki niso v skladu z dunajsko konvencijo, poroča avstrijska tiskovna agencija APA, ki pri tem dodaja, da so se domnevno ukvarjali z obveščevalnimi dejavnostmi. Ruski diplomati morajo Avstrijo zapustiti najkasneje do 12. aprila.

10.37  Strokovnjak za Rusijo: Ukrajina zmaguje v vojni

Ukrajina zmaguje v vojni v svoji državi, meni strokovnjak za Rusijo in Vzhodno Evropo. Mark Voyger iz programa čezatlantske obrambe in varnosti pri Centru za evropske analize je za Sky News povedal, da Ukrajina zmaguje na terenu, taktično, operativno, mednarodno, strateško.« Pri tem je dejal, da je informacijska vojna kritična in da je na žalost Putin še vedno na oblasti in doma zmaguje v vojni. »Počasi, a zanesljivo poustvarja sovjetski sistem – totalitarni sistem, ki prepoveduje vsa drugačna mnenja in duši dostop do brezplačnih informacij. Dokler ne bomo sposobni prodreti skozi debeli zid laži in propagande, da je Putin slab tudi za Ruse, bo ta še vedno doma 'zmagoval'.«

Dejal je, da bi moral Nato patruljirati v Črnem morju, saj da če ni uveljavljenega območja prepovedi letenja, »lahko naredimo nekaj glede območja prepovedi plovbe v Črnem morju, ker Rusija cilja na mednarodno plovbo.«

Posnetek tanka, ki se spopade z ruskim konvojem in ga uniči iz zasede:

10.32  Ruski poveljnik menda ukazal vojakom, naj streljajo na civiliste in uničijo Mariupolj

Ruski poveljnik je menda svojim vojakom ukazal, naj streljajo in se znesejo nad ukrajinskimi civilisti v bližini poraženega mesta Mariupolj, piše Skynews. Po besedah ​​Kijeva je šlo za prestrežen radijski pogovor. Na posnetku, ki ga je objavila ukrajinska varnostna služba SBU, je poročal The Times, neimenovani vojak pravi: »Dve osebi prihajata iz gozda v civilnih oblačilih in videli smo vozilo, vendar ni jasno, ali je civilno ali vojaško.« Njegov nadrejeni mu je menda dejal, da ni pomembno, ali so civilisti ali vojaki. Times je poročal, da se je na podlagi komentarjev vojakov incident zgodil v vasi blizu Mariupolja. Na posnetku, ki je pricurljal v javnost, se je še en ruski vojak pritožil, da so on in njegovi kolegi v manjšini oziroma da jih je malo in da ne prejemajo nobene podpore iz Moskve.

10.13  Ukrajina opisuje pripravljenost Madžarske, da ruski plin plača v rubljih, kot »neprijazno dejanje«

Kijev je danes obtožil Madžarsko, da pomaga ruskemu predsedniku Vladimirju Putinu v vojni proti Ukrajini. Do obtožb prihaja dan po tem, ko je madžarski premier Viktor Orban dejal, da je Madžarska v nasprotju z drugimi državami EU pripravljena kupovati ruski plin v rubljih, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Ukrajinsko zunanje ministrstvo je danes zjutraj sporočilo, da meni, da je pripravljenost Madžarske, da ruski plin plača v rubljih, »neprijazno dejanje«, poroča Reuters. Ukrajina tudi meni, da stališče Madžarske glede obtožb o ruskih grozodejstvih krepi ruski občutek nekaznovanja in spodbuja Rusijo, da »zagreši nova grozodejstva proti Ukrajincem«. Tiskovni predstavnik ukrajinskega zunanjega ministrstva Oleg Nikolenko je dejal: »Če Madžarska res želi pomagati končati vojno, mora to storiti tako, da preneha rušiti enotnost v EU, podpreti mora nove protiruske sankcije, zagotoviti vojaško pomoč Ukrajini, in ne ustvarjati dodatnih virov financiranja ruskega vojaškega stroja. Nikoli ni prepozno, da pridemo na pravo stran zgodovine.«

Madžarski zunanji minister Péter Szijjártó je potrdil, da je gorivo za madžarske jedrske elektrarne prispelo po zraku iz Rusije, in ponovil, da Madžarska ne podpira predlogov evropskih energetskih sankcij proti Rusiji. Dodal je, da bi bila uvedba kakršnih koli sankcij za dejavnosti, povezane z jedrsko energijo, »rdeča črta« za Madžarsko.

10.08  Avstralija bo zaradi Ukrajine uvedla sankcije proti še 67 Rusom

Avstralija bo uvedla finančne sankcije in prepovedi potovanj za dodatnih 67 Rusov ob invaziji Moskve na Ukrajino, je v četrtek povedala zunanja ministrica Marise Paynes, poroča Reuters. Kot je dejala, je zdaj skupno število sankcioniranih ljudi in subjektov skoraj 600. »Danes napovedujem 67 nadaljnjih sankcij ruskih elit in oligarhov, tistih, ki so blizu Putinu, ki spodbujajo in podpirajo njegova nezaslišana dejanja,« je povedala novinarjem, ko je prispela v Nato. V izjavi za medije je dejala, da so novi seznami sledili »pojavu dokazov o vojnih zločinih, ki jih je zagrešila Rusija v Buči in drugih mestih okoli Kijeva«.

8.50  Kuleba članice Nata pozval k nadaljnji pomoči Ukrajini z orožjem

Ukrajinski zunanji minister Dmitro Kuleba je danes ob prihodu na zasedanje zunanjih ministrov zveze Nato pozval k nadaljnji pomoči Ukrajini z orožjem. »Moj dnevni red je zelo preprost. Ima samo tri točke. Orožje, orožje, orožje,« je povedal Kuleba. »Prepričani smo, da je najboljši način za pomoč Ukrajini, da se ji zagotovi vse potrebno, da se zaustavi ruskega predsednika Vladimirja Putina, da se rusko vojsko premaga v Ukrajini, na ozemlju Ukrajine, da se vojna ne razširi naprej,« je pozval.

Poudaril je, da sta ukrajinska vojska in ukrajinsko ljudstvo v zadnjih tednih pokazala, da se znajo boriti in zmagovati. Vendar pa bodo brez zadostne podpore v obliki vsega orožja, ki ga zahteva Ukrajina, te zmage pospremljene »z ogromnimi žrtvami«, je dejal. »Več orožja dobimo, prej pride v Ukrajino, več človeških življenj bo rešenih. Ne bo več uničenih mest in vasi. In ne bo več ponovitev Buče,« je povedal Kuleba, ki se bo udeležil dopoldanskega dela zasedanja zunanjih ministrov Nata. Članice zveze Nato je pozval, naj opustijo svoje zadržke. »Ker kakor nenavadno se sliši, orožje danes služi miru,« je dodal Kuleba. Glede sankcij proti Rusiji je poudaril, da bo Ukrajina vztrajala pri popolnem embargu na ruski plin in nafto. Izrazil je upanje, da v prihodnje ne bodo potrebna grozodejstva, kakršno se je zgodilo v Buči, da bodo partnerice sprejele nove sankcije.

Generalni sekretar Nata Jens Stoltenberg je medtem ponovil, da »Ukrajina nujno potrebuje nadaljnjo pomoč«. »Prepričan sem, da bomo kasneje na srečanju z zunanjimi ministri Nata naslovili potrebo po več sistemih protiletalske zaščite, protitankovskem orožju, lahkem in težkem orožju ter številnih različnih oblikah podpore Ukrajini,« je povedal ob prihodu na drugi in tudi zadnji dan zasedanja.

08.35  Ukrajina napoveduje, da namerava danes odpreti deset humanitarnih koridorjev

Podpredsednica ukrajinske vlade Irina Vereščuk je napovedala, da namerava Ukrajina v četrtek odpreti deset humanitarnih koridorjev. Prebivalci, ki bodo poskušali zapustiti poraženo mesto Mariupolj, bodo morali znova uporabljati lastna vozila, piše Guardian. Ukrajinsko ministrstvo za notranje zadeve je objavilo nekaj posnetkov evakuacije ljudi v državi; kot so zapisali, je državna služba za nujne primere Ukrajini v Donecku včeraj evakuirala 198 ljudi, od tega 45 otrok. Avtobusi naj bi danes vozili iz mest Berdjansk in Melitopolj, pet evakuacijskih poti naj bi vzpostavili tudi iz regije Lugansk.

07.59  Brez ruskih in beloruskih športnikov v Bostonu

Ruski in beloruski tekači se letos ne bodo smeli udeležiti slovitega bostonskega maratona. Kot so danes sporočili organizatorji, so zaradi ruske agresije nad Ukrajino sledili priporočilom mednarodnih športnih organizacij. Že 126. bostonski maraton je na sporedu 18. aprila. Ruski in beloruski športniki, ki živijo v svojih državah, ne bodo smeli nastopiti na maratonu.

07.41  Macron odločno zavrnil kritike poljskega premiera

Francoski predsednik Emmanuel Macron se je v sredo odzval na kritike poljskega premierja Mateusza Morawieckega, potem ko je ta obsodil pogovore francoskega voditelja z ruskim kolegom Vladimirjem Putinom. Macron je njegove kritike označil za neutemeljene in dejal, da so le znak podpore njegovi tekmici Marine Le Pen. Poljski premier je v ponedeljek kritiziral večurne telefonske pogovore Macrona s Putinom, o katerih meni, da niso dosegli ničesar. Macron pa se je na obtožbe v sredo odzval in dejal, da so neutemeljene in škandalozne, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Pri tem je Macron opozoril, da je Morawiecki voditelj skrajno desne stranke in posledično podpira njegovo tekmico Marine Le Pen na prihajajočih francoskih predsedniških volitvah.

07.15  Ruski vojaki so »spremenili svojo taktiko« in zdaj skrivajo dokaze, pravi Zelenski

Zelenski je zatrdil, da se bodo grozodejstva, ki so jih zagrešile ruske sile v Buči, ponovile tudi v drugih mestih in pri tem dejal, da Rusija skriva dokaze o kakršnih koli zločinih, navaja Guardian. »Imamo informacije, da so ruske čete spremenile svojo taktiko in poskušajo mrtve ljudi odstraniti z ulic in kleti okupiranega ozemlja. To je samo poskus skrivanja dokazov in nič več.« Je pa Zelenski ostal optimističen, da jim to ne bo uspelo, saj se »odgovornosti ni mogoče izogniti«. Rusija v Mariupolju skriva »tisoče« ubitih, je dejal Zelenski. Ruske sile blokirajo humanitarni dostop do poraženega pristaniškega mesta Mariupolj, ker želijo skriti dokaze o »tisočih« tam ubitih ljudeh, je dejal predsednik. Od začetka ruske invazije je bilo v Mariupolju ubitih več kot 5000 civilistov, od tega 210 otrok, je povedal župan mesta in dodal, da je uničenega 90 odstotkov mesta.

07.10  Civiliste na vzhodu Ukrajine pozivajo, da zapustijo območja

Ruska vojska se je zdaj osredotočila na vzhod Ukrajine, ukrajinske oblasti v Lugansku in Donecku pa opozarjajo, da bi morali civilisti zapustiti območje, »dokler je še priložnost«. Obsežen ruski vojaški napad pričakujejo v prihodnjih dneh, piše Guardian. To prihaja po tem, ko zahodni uradniki pravijo, da je umik Rusije iz okolice Kijeva in severovzhoda države »večinoma končan« in bo trajalo vsaj nekaj dni, preden bodo obnovljene ruske enote lahko odšle v Donbas oziroma še dlje.

06.10  Pentagon: Ukrajina bi vsekakor lahko zmagala v vojni proti Rusiji

Pentagon je dejal, da bi Ukrajina vsekakor lahko zmagala v vojni proti Rusiji, čeprav ameriški uradniki govorijo o nevarnosti dolgotrajnega konflikta, poroča Guardian. »Seveda lahko zmagajo,« je na novinarskem brifingu povedal tiskovni predstavnik Pentagona John Kirby. »Dokaz so dobesedno rezultati, ki jih vidite vsak dan ... vsekakor lahko zmagajo. In če pogledate, kaj so naredili do zdaj, lahko vidite, da gospod Putin v Ukrajini ni dosegel nobenega od svojih strateških ciljev. Kijeva ni osvojil. Ni strmoglavil vlade. Ni odstranil Ukrajine kot nacionalne države. In v resnici je prevzel nadzor le nad majhnim številom populacijskih središč.« Kot je nadaljeval, tudi oni niso bili tisti, ki jih je v resnici iskal. Tudi Mariupolj še vedno ni zavzet, svoje sile je premaknil iz Kijeva in Černigova. Niso zavzeli Harkova in Mikolajeva na jugu.«

06.00  Zelenski o sankcijah povedal, da te niso dovolj

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je dejal, da novi sveženj zahodnih sankcij proti Rusiji »ni dovolj« in da bo brez bolj bolečih ukrepov in dobave orožja Rusija na dejanja gledala kot na dovoljenje za nov krvavi napad, njegove besede povzema Guardian. V svojem dnevnem nagovoru v četrtek je pozval demokratični svet, naj zavrne rusko nafto in popolnoma blokira ruske banke iz mednarodnega finančnega sistema. Zelenski je dejal, da obotavljanje Zahoda pri dogovoru o naftnem embargu stane Ukrajince življenja. Ruski izvoz nafte je »eden od temeljev ruske agresije«, ki ji omogoča, da mirovnih pogajanj ne jemlje resno, je dodal.

01.00  ZN danes o izključitvi Rusije iz Sveta za človekove pravice

Generalna skupščina ZN bo danes glasovala o izključitvi Rusije iz sveta ZN za človekove pravice zaradi obtožb o ruskem poboju civilistov v Buči. Prav tako se bo danes slovaški premier Eduard Heger odpravil na pot v Kijev, kjer bo obiskal ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega, ta pa bo nagovoril grški parlament. Glasovanje o izključitvi Rusije iz sveta za človekove pravice bo potekalo po 16. uri po srednjeevropskem času. Za začasno izključitev pa bodo potrebni glasovi dveh tretjin držav v 193-članski generalni skupščini.

Glasovanje poteka sredi mednarodnega ogorčenja nad grozljivimi prizori pobojev civilistov na območjih Ukrajine, zagrešenih med umikom ruskih sil. »Obrazi iz Buče in opustošenje po vsej Ukrajini od nas zahtevajo, da zdaj svoje besede uskladimo z dejanji,« je že v ponedeljek dejala veleposlanica ZDA Linda Thomas-Greenfield. Pri tem je dodala, da ne moremo dovoliti, da bi država članica, ki spodkopava vsa načela, ki so nam draga, še naprej sodelovala v svetu, in Rusijo obtožila, da svoj sedež uporabljala kot orodje za širjenje propagande. Ukrajinski predsednik Zelenski bo danes nadaljeval svoje nagovore parlamentov evropskih držav prek videopovezave. Tokrat se bo odzval na povabilo Aten in nagovoril grški parlament. Grčija je sicer v četrtek napovedala izgon 12 ruskih diplomatov.

00.30  Zunanji ministri Nata z ukrajinskim kolegom o nadaljnji vojaški podpori

Zunanji ministri zveze Nato bodo danes sklenili dvodnevno zasedanje v Bruslju, v ospredju katerega je ruska invazija na Ukrajino. Na delu zasedanja se jim bodo pridružili tudi zunanji ministri partnerskih držav, vključno z ukrajinskim ministrom Dmitrom Kulebo. V ospredju razprave bo nadaljnja vojaška pomoč Ukrajini. Drugi dan zasedanja zunanjih ministrov, ki se ga udeležuje tudi vodja slovenske diplomacije Anže Logar, se bo začel z razpravo o globalnih varnostnih vprašanjih. Tega dela zasedanja se bodo udeležili tudi ministri oziroma predstavniki partneric Nata v azijsko-pacifiški regiji. Sodelovali pa bodo tudi zunanji ministri Finske, Švedske in Gruzije ter visoki zunanjepolitični predstavnik EU Josep Borrell.

Med gosti bo še ukrajinski zunanji minister Kuleba, ki bo predstavil zadnje dogajanje v Ukrajini ter svoje kolege seznanil s tem, kakšno pomoč potrebuje njegova država. »Ukrajina nujno potrebuje vojaško pomoč. Zato je pomembno, da se zaveznice v Natu strinjajo o nadaljnji podpori Ukrajini z različno vojaško opremo. Tako s težjo opremo kot z lažjimi oborožitvenimi sistemi,« je v sredo ob prihodu na zasedanje poudaril generalni sekretar Nata Jens Stoltenberg.