Natančno pred letom dni, 4. marca ob 20.44, je po dnevih pričakovanja vendarle odjeknila novica o prvem potrjenem primeru okužbe. »Ob tem smo si zdravniki kar malo oddahnili, saj če primer zaznaš in slediš stikom, je bolezen pod nadzorom. Čeprav se morda ni zdelo, smo morebitne okužbe v Sloveniji zelo skrbno iskali. To je bil čas zimskih počitnic, ko so mnogi smučali v Italiji, kjer pa je epidemija dobivala velik zagon,« pripoveduje infektologinja dr. Tadeja Kotar s klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja ljubljanskega kliničnega centra. S covidom-19 se je srečevala v živo vse od sprejema slovenskega ničtega pacienta na njihovo kliniko.



Čeprav sta bila prva znana slovenska bolnika, ki sta se okužila z novim koronavirusom, Minka in Mirko Kašnik iz Slovenj Gradca, ki sta še s štirimi Slovenci letovala na križarki Diamond Princess, sta domov pripotovala že z negativnim testom.

Za slovenskega nultega pacienta je tako obveljal okoli 60 let star moški iz Ljubljane, ki se je čez Italijo vrnil z motorističnega potovanja v Maroku. Z njim je bilo še 14 ljudi, od tega 12 iz Slovenije in trije iz Hrvaške, a ti z okuženim menda niso bili veliko v stiku, saj je zadnjih nekaj dni zaradi poškodbe preležal v sobi.

Domov se je vrnil 29. februarja in se zaradi poškodbe, ne da bi posumil, da je okužen, oglasil na ljubljanski urgenci, v sredo, 4. marca, pa je zaradi slabega počutja, ki ga je pripisoval poškodbi, odšel še k osebni zdravnici. Kot je bilo načrtovano za vse prvookužene ne glede na klinično sliko, je bil sprejet na ljubljansko infekcijsko kliniko, javnost pa je izvedela še, da je njegovo zdravstveno stanje dobro.



Kako je potekala bolezen, kakšne morebitne posledice je pustila, zdravniki ne razkrivajo in poudarjajo, da prvi bolniki v Sloveniji niso brez imen, saj je celotna država vse vedela takoj, in da je kot pri slehernem treba varovati njihovo pravico do zasebnosti. »Lahko si le predstavljate, kako jim je bilo tedaj. Bili so v središču pozornosti in stigmatizirani, sprejeli smo jih popolnoma zamaskirani v skafandrih, bili so prestrašeni, kako bo bolezen potekala pri njih in kako se bo končala,« opisuje tedanje trenutke.

A vsi le niso čutili tako. Tretji potrjeno okuženi, bloger Rok Borštnik, ki je po prihodu v Slovenijo izvedel, da si je v Maroku sobo delil celo z nultim bolnikom, je po sprejemu na kliniko o svoji zgodbi posnel skoraj osemminutni video v angleščini iz izolacijske sobe. Na prvi pogled povsem zdrav je med drugim dejal: »Počutim se dobro. Občutek je kot pri manjšem prehladu. Imam občutek, da bo kmalu mimo. Zdravniki in osebje dobro opravljajo delo.«


 

Največ so se naučili pri zdravljenju bolnikov

Kaj pa je sprejem prvih bolnikov pomenil za zdravnike? Januarja so v strokovni literaturi že lahko brali o novi netipični pljučnici z visoko virulentnostjo, ki naj bi se prenašala kapljično, ne pa tudi s krvjo, kot denimo ebola, vendar je bilo glede morebitnega aerogenega prenosa še veliko neznank.

»V drugi polovici februarja smo bili v severni Italiji priča skokovitemu naraščanju bolnikov in izrednim razmeram, zato je italijanskim zdravnikom o svojih izkušnjah uspelo obsežneje strokovno poročati šele maja in junija, tako smo se največ naučili pri zdravljenju naših bolnikov. Najbolj nas je šokirala tiha hipoksimija, ko je bilo treba bolnike zaradi pomanjkanja kisika in prizadetosti pljuč takoj poslati na intenzivno nego, pa so nam na videz dobrega počutja rekli, da bodo na intenzivni oddelek odkorakali kar sami. Ko smo se srečali s tem tako čudnim, nikoli prej videnim in neznanim, smo se bali, kaj vse nas še čaka,« priznava sogovornica.



Držali so se priporočil in ker je število hospitaliziranih naraščalo postopoma, so bile razmere obvladljive. Šele na prvih primerih so videli, kako poteka prva virusna faza in kako druga imunska, spoznali so, da bolezen lahko povzroča tromboze in embolijo, drugi večji šok pa je bil tudi, da se bolezen prenaša tudi povsem asimptomatsko, kar je za razvoj epidemije še veliko nevarneje, je izpostavila infektologinja. Tudi medicinsko osebje, ki je delalo z bolniki s covidom, je bilo kot potencialni prenašalec okužbe deležno stigmatizacije. Sami so se bali predvsem, da okužbe ne bi prenesli na svoje bližnje.
 

Tudi po letu dni še mnoga vprašanja

V prvem valu je bilo v UKC Ljubljana hospitaliziranih le 150 bolnikov, a epidemija bi verjetno lahko dobila bergamske razsežnosti, če ne bi odpovedali koncerta Andree Bocellija v ljubljanskih Stožicah. Tudi z današnjim védenjem infektologinja Tadeja Kotar ocenjuje, da smo ukrepe sprejemali odločno in sorazmerno z epidemiološkimi razmerami. Vanje smo po njenih besedah vstopili dokaj dobro pripravljeni, kolikor si sploh lahko pripravljen na povsem neznano bolezen, neznanega obsega in le delno znanega načina prenosa.

Leta 2014 so se namreč intenzivneje pripravili na morebitni prenos ebole, ki je vzplamtela v zahodni Afriki, po ponovnem izbruhu v Kongu leta 2018 pa so januarja lani obudili pandemski načrt in izvedli vaje. Izbruh neznane visoko kužne bolezni covid-19 je zahteval izjemno veliko prilagajanja iz dneva v dan. »A čisto vsak je dal vse od sebe,« je poudarila.

Večino bolnikov iz prvega vala še vedno spremljajo, po več kontrolnih pregledih v zadnjem letu jih bodo na pregled povabili tudi leto dni po okužbi. Covid-19 še zdaleč ne pušča le akutne prizadetosti, ampak je zahrbtna bolezen s tisočerimi obrazi, ki pušča tudi dolgotrajne posledice. Tudi leto dni po srečanju s prvim obolelim marsikaterega odgovora še vedno ne poznajo; zakaj nekateri covid-19 prebolijo nevede, drugi pa hudo zbolijo, zakaj bolj prizadene bolnike z nekaterimi kroničnimi obolenji, zelo jih skrbijo novi sevi, poleg cepiv si želijo tudi učinkovitih zdravil.

A dr. Tadeja Kotar ostaja optimistična in kljub redkim zares prostim dnem v zadnjem letu nasmejana. »Vsako generacijo je kaj prizadelo, bodisi vojna, potres, lakota, skozi človeško zgodovino pa so sploh kosile hude pandemije. Tudi te bo enkrat konec in če bomo ravnali odgovorno in se držali priporočil, bomo posledice in žrtve močno zmanjšali ter skrajšali čas do ponovnega objema pred skodelico kave in naslednjim izletom v širni svet,« je sklenila s prijaznim pozivom vsem.