Večerja za Trumpovega prijatelja Xija?

Kitajski predsednik Xi Jinping je v četrtek dobil najpomembnejše povabilo na večerjo. Po telefonu ga je namreč poklical ameriški predsednik Donald Trump in potrdil, da »komaj čaka«, da se bosta ob robu vrhunskega srečanja G20 srečala v Buenos Airesu in da ga 1. decembra, torej takoj po koncu tega večstranskega srečanja, vabi na večerjo.

Po navedbah virov je Xi previdno sprejel povabilo. Čeprav si je še kako želel verjeti, da je to prvo znamenje, da bosta dve največji gospodarski sili na svetu našli rešitev in končali medsebojno carinsko vojno, še preden bo ta zahtevala prevelike žrtve, se je kitajski predsednik že pred časom prepričal o tem, da se pri Trumpu nikoli ne ve, kako se bo vse skupaj razpletlo.

Ko sta nazadnje večerjala v floridskem letovišču Mar-a-Lago, mu je ameriški predsednik ob čokoladni torti serviral podatek, da bodo ZDA raketirale Sirijo, kar je bilo hkrati svojevrstno opozorilo Kitajski. Torej bi lahko rekli, da je za Trumpa večerja v intimnem ozračju lahko tudi priložnost za izmenjavo težkih besed z »dragim gostom«, ki ga brez dvoma zelo ceni. Vprašanje je le, ali ga ceni kot prijatelja ali kot tekmeca.

Nove obtožbe na račun Kitajske

Trump je menda, kot poročajo viri, nemudoma ukazal svojemu timu, ki so ga sestavljali funkcionarji več državnih služb, naj sestavi osnutek trgovinskega sporazuma, ki naj bi pomenil nekakšno premirje, če bo Xi sprejel tisto, kar od njega zahteva ameriški predsednik. Za zdaj še ni znano, ali bodo Trumpove zahteve oblikovane tako, da bodo vodile k popuščanju napetosti ali v novo poniževanje azijske sile, ki ameriške carinske udarce pa tudi obtožbe o kraji znanja vse bolj doživlja kot žalitve.



Se je pa še istega dne pokazalo, da z eno večerjo še zdaleč ne bo mogoče odpraviti trenj med Pekingom in Washingtonom. Ameriško ministrstvo za pravosodje je sporočilo, da je kitajska družba od družbe Micron Technology ukradla tehnologijo izdelave računalniških čipov, in ob tem več njenih uslužbencev, med drugimi tudi predsednika družbe, obtožilo, da so bili glavni akterji v organiziranem tehnološkem vohunjenju.

Kaj obtožbe o kitajskem vohunjenju v resnici pomenijo za odnose med državama, bo očitno odvisno od odziva kitajskega političnega vodstva. Vse kaže, da bo ameriško vodstvo zahtevalo izročitev tovrstnih »kriminalcev«, k čemur Kitajske ne obvezuje noben dvostranski sporazum.

Trumpovo in Xijevo srečanje bo bolj še enozvijanje rok kot rokovanje dveh enakopravnih partnerjev. Kljub temu so se finančni trgi takoj pozitivno odzvali na prvo znamenje otoplitve odnosov. Vrednostni indeks hongkonške borze se je v enem dnevu povečal za 4,2 odstotka, vrednosti na šanghajski borzi pa za 2,5 odstotka.

Posledice trgovinske vojne

Trgovinska vojna je na kitajskem gospodarstvu pustila globoke brazgotine prej, kot je bilo pričakovano. Postala je tema skoraj vseh akademskih srečanj pa tudi čedalje pogostejših sej partijskega politbiroja. Čeprav se vsi strinjajo, da najhujše šele prihaja, ni konsenza o vprašanju, kako se odzvati na te izzive. Za začetek je kitajska vlada na upočasnitev gospodarske rasti odgovorila s stimulativnimi finančnimi svežnji, partijsko vodstvo pa je iz najnujnejših nalog črtalo boj proti revščini in onesnaževanju ter na prvo mesto postavilo uresničitev tehnološke samozadostnosti.

Zdaj nestrpno pričakujejo srečanje med voditeljema dveh največjih gospodarskih sil na svetu. Ali Trump in Xi brusita vilice in nože za argentinski zrezek ali meče in bodala za nadaljevanje vojne? Verjetno oboje. Kitajsko-ameriški odnosi ponujajo razloge za optimizem pa tudi razloge za strah.