![Intervencija ameriškega podpredsednika je samo še poudarila ideološki razkorak med evropskimi vladami in novo ameriško administracijo. FOTO: Wolfgang Rattay/Reuters](https://www.delo.si/media/images/20250214/1991943.width-660.jpg?rev=1)
Neomejen dostop | že od 14,99€
Nemir, ki se je v zadnjih dneh po Evropi razširil zaradi napovedi Donalda Trumpa o začetku mirovnih pogajanj z Rusijo, se še vedno ni polegel. Voditelji evropskih držav in Ukrajine, ki jih je odločitev ujela nepripravljene, poskušajo dešifrirati izjave in poteze iz Washingtona, predvsem pa odpraviti vtis, da je čezatlantsko zavezništvo zabredlo v težave. A najnovejši izpadi Trumpove administricije govorijo nasprotno.
Otvoritev letošnje Münchenske varnostne konference ne bo tako kmalu odšla v pozabo. Več evropskih politikov je v bavarski prestolnici poskušalo pokazati razumevanje za pristop, ki ga je Trumpova administracija ubrala pri iskanju rešitve za vojno v Ukrajini, kot tudi zahtevo ZDA po večjih naložbah v obrambo. Mnogo bolj kritično pa so se odzvali na poskuse ameriškega vmešavanja v evropske demokratične procese oziroma na nastop ameriškega podpredsednika J. D. Vancea, ki je vlade zavezniških držav kritiziral zaradi boja proti dezinformacijam in domnevnega zatiranja drugače mislečih ter jih obtožil, da se bojijo svojih volivcev.
»Grožnja, ki me najbolj skrbi v zvezi z Evropo /.../ je grožnja od znotraj. Umik Evrope od nekaterih njenih najbolj temeljnih vrednot,« je pred zbranimi delegati dejal Vance, in s tem tudi po mnenju gostiteljev prestopil mejo dobrega okusa.
Na njegove besede se je med drugim odzval nemški obrambni minister Boris Pistorius, rekoč, da je Vance pod vprašaj postavil ne samo nemško, temveč evropsko demokracijo. »Če sem ga prav razumel, primerja razmere v delih Evrope s tistimi v avtoritarnih regijah ... to ni sprejemljivo,« je poudaril socialdemokrat. Podobno ostro so se predstavniki nemške vlade odzvali tudi na podpredsednikova namigovanja, da bi morale zmerne stranke sodelovati s skrajno desno Alternativo za Nemčijo. Ob najbolj odmeven govor prvega dne konference se je prav tako obregnila visoka predstavnica EU za zunanjo politiko Kaja Kallas. »Zdi, kot da se [ZDA] poskušajo spreti z nami.«
»V tej dvorani vsi čutimo, kaj je na kocki,« je med svojim govorom na rednem letnem srečanju poudarila predsednica evropske komisije Ursula von der Leyen. »Zadnje dni je bilo veliko izgovorjenega. Vedno pa se je poučno ozreti dlje od besed in spoznati, da smo šele na začetku tega procesa [iskanja rešitve],« je dejala, s tem je poskušala premostiti evroatlantski razdor, ki ga je v zadnjih dneh povzročilo soliranje Washingtona. »Ukrajina potrebuje mir skozi moč. Evropa želi doseči mir skozi moč. In kot je jasno povedal predsednik Trump: Združene države so trdno zavezane [istemu principu].«
»Če bo Evropa držala skupaj, se brez nas ne more zgoditi nič,« se je na strahove o tem, da bo stara celina izkjučena iz pogajanj o končanju vojne v Ukrajini, odzval Vojko Volk, državni sekretar v kabinetu predsednika vlade, pristojen za mednarodno varnost. Pogovore, v katerih Evropa in Ukrajini ne bi sodelovali, je primerjal z münchensko konferenco leta 1938, s katere se je takratni britanski voditelj Neville Chamberlain vrnil prepričan, da je dosegel mir za cel svet, s tem ko je Adolfu Hitlerju prepustil Sudete. »Če kdo misli, da bomo Putina zadovoljili s tem, da mu damo še Donbas, se prekleto moti,« je opozoril za Delo.
»Več se moramo pogovarjati, več delati in pripraviti načrt za ustavitev Putina,« je po »uspešnem« srečanju z ameriškim podpredsednikom J. D. Vanceom v Münchnu dejal ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski. Še pred tem v nastopu pred delegati poudaril pripravljenost za začetek pogajanj z Rusijo, a pod pogojem, da Ukrajina z ZDA in Evropo prej doseže skupno stališče o tem, kako končati tri leta trajajočo vojno, ki jo je začel ruski voditelj Vladimir Putin. Zelenski je tudi vztrajal, da njegova država v pogajanjih z Moskvo ne potrebuje posrednikov, temveč močno podporo zaveznikov. »Potrebujemo močnega predsednika Trumpa.«
Ukrajinci se lahko delu svojega ozemlja po mnenju državnega sekretarja odpovedo samo s pogajanji in v zameno za nekaj. »Ukrajina mora dobiti tudi realne varnostne garancije, ne papirnatih tako kot do zdaj,« je poudaril sogovornik, ki vztraja, da bi bilo članstvo države v Natu najboljša možnost za trajen mir, četudi je Trump ta teden ta scenarij po vsem sodeč izključil.
Volk v odločitvi ameriškega predsednika za pogajanja z Vladimirjem Putinom ne vidi izdaje države, ki jo je Rusija napadla pred tremi leti. »Trump ne vztraja pri tistem, kar reče; to ni njegov stil. Zato se pri odzivanju na njegove izjave ne sme igrati na prvo žogo,« je pojasnil. »Toda Trumpova igra je tako nenavadna, da ne vemo, kakšni sta njegova začetna in končna pozicija za pogajanja z Rusijo,« je priznal državni sekretar, pri čemer je opozoril na kup različnih sporočil, »ki se jih ne da niti dešifrirati, ker so mestoma zmedena in dvoumna«.
Bolj kot Trumpov pristop sogovornika skrbi evropsko oklevanje z investicijami v obrambo in prepričanje nekaterih voditeljev na stari celini, na čelu z madžarskim premierom Viktorjem Orbánom, da je Putin zmagoviti politik, ki bi se ga morala bati cela Evropa. »To je zame žalitev zdravega razuma.«
Hvala, ker berete Delo že 65 let.
Obstoječi naročnik?Prijavite se
Komentarji