Gaza zasenčila Trumpovo ponudbo Iranu

Načrti Donalda Trumpa o ameriškem zavzetju Gaze in izselitvi Palestincev iz razdejane enklave so dvignili nemalo prahu, hkrati pa odvrnili pozornost od druge velike teme, ki je zaznamovala obisk izraelskega premiera Benjamina Netanjahuja v Beli hiši: obnovitve Trumpove politike »maksimalnega pritiska« na Iran, s katero želi islamsko republiko odvrniti od razvoja jedrskega orožja.

Ameriški predsednik je ukaz o uvedbi ostrih gospodarskih sankcij proti Iranu, osredotočenih predvsem na izvoz nafte, podpisal nekaj ur pred srečanjem z Netanjahujem, in s tem obnovil odmeven ukrep iz svojega prvega mandata.

Trump je v torek nakazal, da je ukaz podpisal s težkim srcem, po pogovorih z izraelskim premierom pa vztrajal, da bi rad izboljšal dvostranske odnose z Iranom. »Želim si skleniti velik dogovor,« ki bo Iranu omogočil normalen razvoj, je Trump povedal novinarjem v Washingtonu. To ambicijo je ponovil tudi v objavi na spletni platformi Truth Social, hkrati pa zavrnil ugibanja, da ZDA skupaj z Izraelom načrtujejo napad na Iran. »Nemudoma bi morali začeti delati na [sporazumu] in imeti veliko bližnjevzhodno praznovanje, ko bo podpisan in dokončan.«

Republikanski predsednik, ki je leta 2018 enostransko umaknil ZDA iz iranskega jedrskega dogovora, sklenjenega pod administracijo Baracka Obame, vztraja, da mora Teheran v zameno za normalizacijo odnosov odstopiti od svojega kontroverznega jedrskega programa. »Ne morejo imeti jedrskega orožja in če se izkaže, da bodo imeli jedrsko orožje ... mislim, da bo to zanje zelo nesrečno,« je poudaril Trump.

Teheran: ne gre za zapleteno vprašanje

Islamska republika je v zadnjih letih močno razširila svoj jedrski program, s proizvodnjo večjih količin visoko obogatenega urana pa znatno presegla omejitve iz jedrskega dogovora, ki ga je leta 2015 sklenila s stalnimi članicami varnostnega sveta Združenih narodov in Nemčijo. To je samo še poglobilo skrbi mednarodne javnosti in zahodnih obveščevalnih služb, da Iran razvija atomsko bombo.

Dan po Trumpovem srečanju z Netanjahujem je iranski zunanji minister Abas Arakči vztrajal, da jedrske ambicije njegove države »niso zapleteno vprašanje«. Iran po njegovih besedah spoštuje načela Pogodbe o neširjenju jedrskega orožja (NPT), spomnil je tudi na obstoj fatve, s katero se je vrhovni verski voditelj ajatola Ali Hamenej sredi devetdesetih let prejšnjega stoletja opredelil proti jedrskemu orožju.

Washington po Arančijevem prepričanju z obnovitvijo ukrepov iz Trumpovega prvega mandata ne bo dosegel želenih učinkov, rekoč, da se bo politika maksimalnega pritiska tudi v drugo izkazala za neuspešno. Podoben razplet je napovedal iranski predsednik Masud Pezeškian in nakazal, da ima Iran možnosti za izogibanje ameriškim sankcijam.

Sankcijam napovedujejo omejen učinek

Trumpova želja po sklenitvi »boljšega dogovora« z Iranom je leta 2018 po oceni Mednarodne krizne skupine temeljila na vsaj dveh predpostavkah: da se bo Iran na zaostritev ameriških sankcij odzval s krčenjem svojih jedrskih aktivnosti ter da bodo gospodarske posledice sankcij omejile njegove ambicije na Bližnjem vzhodu. Toda nič od tega se ni uresničilo. Teheran je, nasprotno, začel sistematično kršiti določila jedrskega dogovora in povečal svoj vojaški odtis v regiji.

Čeprav sta vojna v Gazi in padec režima Bašarja al Asada v Siriji temeljito spremenila podobo Bližnjega vzhoda, med strokovnjaki ne manjka pomislekov o dolgoročni učinkovitosti novih ameriških sankcij.

»Sankcije bodo verjetno imele omejen učinek,« je za Delo ocenil analitik Nimrod Goren, predsednik izraelskega zunanjepolitičnega inštituta Mitvim. Vsak večji napredek pri normaliziranju ameriških odnosov z Iranom bi po njegovih besedah zahteval diplomatska prizadevanja za nov jedrski sporazum in preoblikovanje Bližnjega vzhoda na način, ki bi opolnomočil zmerne glasove, tudi pri razreševanju izraelsko-palestinskega konflikta oziroma uresničevanju rešitve z dvema državama. »Toda zdi se, da so Trumpove prioritete drugačne od tega.«