Po menjavi oblasti v Združenih državah Amerike in vrnitvi Donalda Trumpa na oblast se med Evropejci poraja vse več dvomov o trdnosti čezatlantskega zavezništva, je razvidno iz najnovejše javnomnenjske raziskave Evropskega sveta za zunanje odnose (ECFR). Večina vprašanih namreč ZDA ne dojema kot zaveznice, temveč zgolj kot neizogibne partnerice, kar je po oceni avtorjev podlaga za bolj pragmatične odnose.

Zgolj petina Evropejcev verjame, da so ZDA še vedno zaveznice, ki imajo iste interese in vrednote kot stara celina. Kar polovica jih je, nasprotno, prepričanih, da je treba na vodilno gospodarsko in vojaško silo na svetu gledati predvsem kot na strateško partnerico. Najbolj v to verjamejo v Ukrajini (67 odstotkov), Španiji (57) in Estoniji (55), premik v razmišljanju je razviden tudi v državah, tradicionalno najbolj naklonjenih ohranjanju tesnih vezi z Washingtonom, denimo na Poljskem (31) in Danskem (30), kjer je še leta 2023 v podobni raziskavi večina vprašanih ZDA omenjala kot zaveznice. Slovenija v raziskavo ni bila vključena.

Avtorji študije glavni vzrok za spremembe pripisujejo Trumpovi vrnitvi na oblast in spornim izjavam ter ukrepom, s katerimi je začel drugi mandat. »Njegova nedavna dejanja, uperjena proti zgodovinskim zaveznicam ZDA, kažejo, da atlantska skupnost ni več podprta s skupnimi vrednotami,« je ocenila Jana Puglierin, višja raziskovalka pri ECFR in soavtorica raziskave.

Četudi so iz izsledkov razvidne razlike v odnosu evropskih držav do načrtov republikanskega predsednika, vse kaže, da je povprečni evropski državljan bolj pesimističen kot optimističen o spremembah, ki jih prinaša Trumpov drugi mandat. Pomenljivo je, da v nobeni od štirinajstih držav, zajetih v raziskavo, večina vprašanih ne verjame, da bo Trumpova vrnitev na oblast »dobra za mir na svetu« oziroma »dobra za njihovo državo«. Da bo »slaba za mir na svetu«, je napovedala večina vprašanih Dancev, Britancev, Nemcev, Portugalcev, Špancev in Francozov.

 Ta bojazen bi po mnenju avtorjev lahko ustvarila osnovo za pragmatični evropski pristop k ZDA v naslednjih štirih letih, ki bo v večini držav imel široko podporo. V svetu Trumpa 2.0 po besedah Jane Puglierin vlada pragmatizem, voditelji Evropske unije pa se bodo morali na to dejstvo odzvati s prikazom »večje notranje enotnosti in sposobnosti Evrope, da izvaja svoj vpliv na svetovnem prizorišču«.

Prva velika preizkušnja jih čaka pri odzivanju na Trumpove načrte za končanje vojne v Ukrajini. Večina vprašanih v vseh štirinajstih državah pričakuje, da se bo tri leta trajajoča ruska agresija končala za pogajalsko mizo. Toda iz odzivov je mogoče razbrati tudi nasprotujoče si poglede na prihodnost evropskih odnosov z Ukrajino oziroma Rusijo. Večina respondentov iz devetih od štirinajstih vključenih držav vidi Rusijo kot nasprotnico oziroma tekmico – ne kot zaveznico oziroma nujno partnerico. Izjema so Madžari in Bolgari. Po drugi strani kar 47 odstotkov Francozov in polovica Italijanov na Ukrajino ne gleda kot na evropsko državo.

Skrajno desni entuziazem

Največji navdušenci nad novim starim republikanskim predsednikom v EU so volivci skrajno desnih strank. Tako recimo le slaba petina podpornikov stranke Fidesz madžarskega premiera Viktorja Orbána, poljskih strank Zakon in pravičnost (PiS) ter Konfederacija in Bratov Italije premierke Giorgie Meloni meni, da je Trumpova vrnitev v Belo hišo slaba za ameriške volivce, lastno državo ali svetovni mir. Nekoliko bolj pluralno mnenje je zaznati med volivci Alternative za Nemčijo (AfD) in francoskega Nacionalnega zbora. Med podporniki nemške radikalne stranke je 37 odstotkov vprašanih prepričanih, da je republikančeva vrnitev slaba za njihovo državo, med podporniki formacije Marine Le Pen pa je takšnih 35 odstotkov vprašanih.

Trump je bil minulo soboto v Madridu odsotni protagonist srečanja več skrajno desnih strank, ki v evropskem parlamentu sestavljajo skupino Domoljubi za Evropo. Na vrhu, ki ga je gostila španska skrajno desna stranka Vox, je Orbán med drugim zatrdil, da je »tornado Trump v nekaj tednih spremenil svet« in da politične sile, ki so jih prej označevali za »heretike« in povezovali s preteklostjo, zdaj predstavljajo prihodnost. Orbán se je predstavil kot predhodnik novega ameriškega predsednika in se pohvalil, da je Madžarsko v 15 letih vladavine »spremenil v laboratorij konservativnih politik«.

Čeprav je Trumpov ponovni vzpon prepričal evropsko radikalno desnico, da lahko s svojimi ambicijami cilja višje, ni zagotovila, da jih bo s pomočjo ameriškega predsednika uresničila, so opozorili pri ECFR. »Če bo Trumpova administracija začela trgovinski konflikt z Evropo ali dosegla uničujoč dogovor med Ukrajino in Rusijo, bi lahko politično povezovanje z novo ekipo v Washingtonu hitro postalo težava za politike, kot so Marine Le Pen, Geert Wilders, Giorgia Meloni in drugi z desnice,« je prepričan Paweł Zerka, višji analitik pri ECFR.