Hrvaška Ukrajini domnevno dobavlja 14 vojaških helikopterjev

Hrvaška bo po poročanju časnika Jutarnji list Ukrajini v kratkem dobavila 14 transportnih helikopterjev tipa Mil Mi-8. Vlada v Zagrebu pisanja časnika ni potrdila, je pa pošiljko 14 helikopterjev že lani napovedal hrvaški premier Andrej Plenković. To bi bila ena od največjih donacij helikopterjev katere od zavezniških držav Ukrajini.

12 helikopterjev Mi-8MTV-1 in dva helikopterja Mi-8T, ki jih bo predvidoma prejela Ukrajina, so del hrvaških oboroženih sil ter so jih po domovinski vojni uporabljali predvsem za reševalne akcije ter za nujne prevoze s hrvaških otokov na celino.

Pred prevozom v Ukrajino bodo z njih najprej sneli vse obstoječe oznake in po potrebi zamenjali obrabljene dele, za transport pa bodo pripravljeni čez približno deset dni. Sedem jih bodo razstavili in dostavili po kopnem, sedem pa jih bo odletelo na Poljsko, od koder jih bodo nato poslali v Ukrajino, piše Jutarnji list v sobotni izdaji časnika.

Pošiljko 14 transportnih helikopterjev, na katere se lahko pritrdi tudi avtomatsko orožje, je že novembra lani napovedal Plenković. Hrvaški predsednik Zoran Milanović je bil do tega kritičen, ker v vladi niso pojasnili, kako bodo te helikopterje nadomestili.

Hrvaškim letalskim silam bo tako predvidoma ostalo deset transportnih helikopterjev Mil Mi-171Sh sovjetske oz. ruske izdelave in štirje helikopterji Sikorsky UH-60 Black Hawk ameriške izdelave.

Hrvaška je v Ukrajino doslej napotila štiri pakete vojaške pomoči, a vsebine teh ni razkrila, ker je vse podatke o vojaški pomoči Ukrajini označila kot zaupne.

Državni sekretar na ministrstvu za zunanje zadeve Zdenko Lučić je na seji vlade minuli četrtek razkril le, da je hrvaška vlada Ukrajini doslej darovala za več kot šest milijonov evrov humanitarne pomoči in zagotovila »znatno vojaško pomoč«. Dodal je, da je skupna vrednost pomoči Hrvaške Ukrajini presegla 160 milijonov evrov.

Kremelj za zdaj ne vidi pogojev za mirno rešitev konflikta v Ukrajini

Kitajski mirovni načrt, ki ga je Peking ruski in ukrajinski strani predlagal minuli petek, si zasluži pozornost, vendar za zdaj ni pogojev za mirno rešitev konflikta v Ukrajini, so danes sporočili iz Kremlja. ZDA so kitajski načrt zavrnile že v petek, ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski pa je ocenil, da mora Kijev sodelovati tudi s Kitajsko.

»Načrtu naših kitajskih prijateljev smo posvetili veliko pozornosti,« je danes povedal tiskovni predsednik Kremlja Dmitrij Peskov, a dodal, da Moskva »zaenkrat ne vidi nobenega od pogojev, ki so potrebni, da bi se celotna zgodba približala miru.« »Posebna vojaška operacija se nadaljuje,« je še dejal Peskov, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Kitajska vlada je v mirovnem načrtu, ki ga je Peking objavil minuli petek, v 12 točkah Rusijo in Ukrajino pozvala, naj čim prej začneta z neposrednimi mirovnimi pogovori, in posvarila pred uporabo jedrskega orožja. Državi je pozvala tudi k doslednemu izogibanju napadov na civiliste ali civilne objekte.

Ameriški predsednik Joe Biden je v odzivu na načrt v petek dejal, da je zamisel Kitajske, da bi se pogajala o izidu vojne, ki je za Ukrajino popolnoma nepravična, nerazumna. Po njegovih besedah v načrtu ni ničesar, kar bi bilo koristno za kogarkoli drugega kot za Rusijo.

Ukrajinski predsednik Zelenski pa je v odzivu na načrt v petek ocenil, da mora Ukrajina sodelovati tudi s Kitajsko in da se zdi, da ta v načrtu spoštuje zahteve Kijeva po ozemeljski celovitosti. Dobro je, da se je Kitajska začela pogovarjati o Ukrajini, je dejal in dodal, da ima v načrtu srečanje s kitajskim predsednikom Xi Jinpingom.

Kremelj: Sankcije ne povzročajo nelagodja

Zadržanost do kitajskega mirovnega načrta sta sicer izrazila tudi predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen in generalni sekretar zveze Nato Jens Stoltenberg. Kot sta poudarila, je Peking namreč že izbral stran v tem konfliktu, to pa mu jemlje kredibilnost.

Peskov se je danes odzval tudi na nov, deseti sveženj sankcij proti Rusiji, ki so ga države članice EU sprejele v luči prve obletnice ruske invazije na Ukrajino. Ta je usmerjen proti več kot sto ruskim posameznikom in podjetjem.

»Vse to je seveda absurdno,« je ocenil tiskovni predstavnik Kremlja. Po njegovih besedah ima Zahod težave pri iskanju oseb in subjektov, ki bi jih sankcioniral, kar da pojasnjuje njihov »nelogičen seznam.« Kot je dodal, gre za tako uspešne ljudi, da jim uvrstitev na seznam sankcioniranih ne bo povzročila nobenega nelagodja.

V Ukrajini novi ruski zračni napadi

Rusija je v jutranjih urah nad Ukrajino izvedla nove napade z brezpilotnimi letali, v katerih sta bile ubiti dve osebi, še tri pa so bile ranjene, so danes sporočile ukrajinske sile. Ob tem so dodale, da jim je uspelo sestreliti 11 od 14 brezpilotnih letal šahed, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Najmanj dve smrtni žrtvi in tri ranjene je terjal ruski napad na ukrajinsko mesto Hmelnicki na zahodu države, so sporočile lokalne oblasti. Oba umrla naj bi bila reševalca.

Nad prestolnico Kijev so ukrajinske sile sestrelile devet brezpilotnih letal, je dejal vodja kijevske vojaške uprave Sergej Popko, ne da bi navedel, ali je napad terjal žrtve oziroma škodo na infrastrukturi.

Pojasnil je, da je bil napad izveden v dveh ločenih valovih, zaradi česar so zračni alarmi zvonili več kot pet ur. Hkrati pa je opozoril, da ruske sile s tovrstnimi napadi skušajo izčrpati ukrajinsko zračno obrambo.

Od sredine oktobra je Rusija izvedla številne obsežne zračne napade, predvsem na objekte ukrajinske energetske infrastrukture. Zaradi obsežnega uničenja infrastrukture je marsikje prišlo do prekinitve dobave električne energije, kar je prizadelo na milijone ljudi.