V nadaljevanju preberite:

Ukrajinske oblasti že vse od začetka vojne poudarjajo, da se s svojim upiranjem ruskemu agresorju ne borijo zgolj za ozemlje, ampak tudi za obstoj ukrajinskega naroda in kulture. Kot dokaz za to navajajo zločine, ki jih je Rusija zagrešila od februarja lani. Nekateri od teh, vztrajajo, ustrezajo definiciji genocida, vključno z namero po uničenju ukrajinščine, uradnega, a v preteklosti zapostavljenega jezika države, ki ga tudi v znak upora govori čedalje več Ukrajincev.

»Od nekdaj velja, da ni naroda brez jezika. Ukrajina je med tistimi, ki se borijo za pravico do obstoja, za svoj jezik, za svoj narod,« je v intervjuju za Delo poudaril Taras Kremin, ki se je v Ljubljani te dni udeležil letne konference Evropskega združenja nacionalnih ustanov za jezik EFNIL. Kremin od leta 2020 opravlja naloge komisarja za zaščito državnega jezika, funkcije, ki je med Ukrajinci sprva sprožala mešana čustva, po februarju lani pa dobila povsem nov pomen.