Finska sumi, da je bila žrtev sabotaže

Finske oblasti sumijo, da je bila za okvari plinovoda in telekomunikacijskega kabla, ki to nordijsko državo povezujeta z njeno baltsko sosedo Estonijo, kriva sabotaža. »Verjetno sta poškodbi plinovoda in komunikacijskega kabla posledici zunanjih dejavnosti,« je potrdil finski predsednik Sauli Niinistö, s pojasnilom, da bo natančen vzrok napake podala preiskava, v kateri sodelujejo finski in estonski organi.

Tri dni po nenadnem upada tlaka, zaradi česar so plinovod Balticconnector morali izključiti iz omrežja, je iz Helsinkov prišla prva uradna potrditev, da bi bil lahko vzrok za napako sabotaža, natanko tako kot v primeru Severnega toka. Konec prejšnjega meseca je minilo leto dni od uničenja dela plinovoda, prek katerega je Rusija pod Baltskim morjem izvažala zemeljski plin v Nemčijo. Vse do danes ni jasnih dokazov o tem, kdo je stal v ozadju.

Da je verjeten vzrok okvare na Balticconnectorju »zunanja aktivnost« je poleg predsednika Niinista potrdil tudi finski premier Petteri Orpo, ki je med današnjo novinarsko konferenco nastalo škodo označil za »skrb vzbujajočo«, a hkrati zagotovil, da energetska oskrba države ostaja stabilna.

Orpo, ki je o dogajanju s plinovodom govoril tudi z estonsko premierko Kajo Kallas, po poročanju finske javne televizije YLE ni želel ugibati, kdo bi lahko stal za sabotažo, in s tem prejudicirati izsledkov preiskave. »Pomembno je, da se primer temeljito preišče in da ne sklepamo na hitro,« je dejal.

Nato obljublja pomoč

Previdnost oblasti ni preprečila širjenja ugibanj in neuradnih informacij v finskih medijih. Po navedbah tabloida Iltalehti, ki se je skliceval na neimenovane tuje varnostne vire, finska vlada in obrambno ministrstvo verjameta, da je bila za napaki na plinovodu in telekomunikacijskem kablu najverjetneje kriva Rusija.

Upravljavci le nekaj let stare energetske povezave že dan po odkritju napake niso želeli izključiti nobenega od možnih vzrokov, vključno s sabotažo. Pri Gasgrid Finland so opozorili, da bodo popravila v vsakem primeru trajala več mesecev.

Ker je Finska od letos članica zveze Nato, bo o poteku preiskave redno obveščala tudi ostale zaveznice. O njej je predsednik Niinistö že govoril z generalnim sekretarjem zavezništva Jensom Stoltenbergom, ki je sporočil, da v Natu z zaveznicami delijo svoje informacije o škodi na podvodni infrastrukturi med Estonijo in Finsko in da so pripravljeni podpreti obe državi.