Obrisi velikega preobrata na Poljskem

Sodeč po vzporednih izidih je največji delež glasov na parlamentarnih volitvah na Poljskem prejela vladajoča stranka Zakon in pravičnost (PiS), za katero pa ni jasno, ali ji bo na podlagi predvidene razdelitve poslanskih mandatov uspelo oblikovati vlado. Če bo uradno štetje potrdilo rezultat vzporednega, se lahko na oblast povzpne njena glavna tekmica, opozicijska Civilna koalicija (KO) pod vodstvom nekdanjega premiera in predsednika evropskega sveta Donalda Tuska.

PiS je po podatkih agencije Ipsos prejela 36,8 odstotka glasov oziroma dobrih pet odstotnih točk več kot Tuskovo opozicijsko zavezništvo. V parlament se je uspelo prebiti tudi trem manjšim strankam – Tretji poti (13 %), Levici (8,6 %) in radikalno desni Konfederaciji (6,2 %). Razmerja sil v parlamentu nakazujejo, da bi se lahko na Poljskem zgodil preobrat, ki bi bil dobra novica tudi za Evropo.

Milijoni Poljakov so se danes odpravili na volišča, mnogi med njimi z jasnim namenom, da po dveh mandatih zamenjajo oblast in državo usmerijo na novo pot. Na tokratnih parlamentarnih volitvah, »najpomembnejših po padcu komunizma«, sta se na glasovnicah znašli dve nasprotujoči si viziji Poljske, a vse do odprtja volišč ni bilo jasno, v katero smer se bo nagnila peta največja članica Evropske unije.

V vladajoči stranki pod vodstvom Jarosława Kaczyńskega so volivcem obljubljali nadaljevanje zadnjih osmih let, v katerih je Poljska z nazadovanjem na področjih vladavine prava in svobode medijev postala ena bolj problematičnih članic sedemindvajseterice. Tretji zaporedni mandat bi bil močna spodbuda za suverenistično ideologijo stranke; v tem pogledu bi lahko še poglobil večletne spore med Varšavo in Brusljem ter povečal ugibanja o enotnosti evropske politike v času, ko se stara celina spopada z vojno v Ukrajini in drugimi velikimi preizkušnjami.

»Te volitve bodo pokazale, ali bodo Poljsko vodili Poljaki ali pa Berlin oziroma Bruselj,« je Kaczyński povedal podpornikom na zadnjem predvolilnem shodu stranke, ki je poleg protievropskih sporočil vseboval tudi protinemška, s katerimi je PiS med tokratno kampanjo spodbujal nacionalistična čustva.

Najpomembnejši dan po letu 1989

Prav zato so v opoziciji med kampanjo pred današnjimi volitvami vztrajali, da bodo te najbolj konsekventne po letu 1989. »To je najpomembnejši dan v zgodovini naše demokracije,« je opozoril Donald Tusk, ki se je v poljsko politiko vrnil po koncu svojega mandata na čelu evropskega sveta. Njegovo opozicijsko zavezništvo je pričakovalo, da bo tokratne volite končalo na drugem mestu, a da mu bo kljub temu s pomočjo dveh manjših zmernih strank uspelo oblikovati večinsko vlado in Poljsko usmeriti na proevropsko pot. Sodeč po vzporednih izidih so se ti načrti morda izšli.

Na pomen tokratnih volitev je kazala tudi visoka volilna udeležba, na katero niso vplivale niti anonimne grožnje o podtaknjenih bombah na treh varšavskih voliščih. Od 29 milijonov volilnih upravičencev jih je na volišča do 17. ure odšlo več kot 57 odstotkov, kar je največ po letu 1989. Svoj glas je oddalo tudi skoraj 400.000 Poljakov, ki živijo v tujini in katerih glasovnice bi lahko v primeru tesnega izida premaknile tehtnico v eno ali drugo smer.