Pozdravljeni!

Hitre povezave
Moje naročnineNaročila
Svet

Zelenski prispel na obisk v Bolgarijo, Rusija se je odzvala kritično

Ukrajinski predsednik je sporočil, da bo obisk namenjen pogovorom o obrambnem in varnostnem sodelovanju ter evroatlantskih integracijah Ukrajine.
Bolgarski premier in ukrajinski predsednik ob njegovem prihodu v Bolgarijo FOTO: Bulgarian Government/Reuters
Bolgarski premier in ukrajinski predsednik ob njegovem prihodu v Bolgarijo FOTO: Bulgarian Government/Reuters
STA
6. 7. 2023 | 07:36
6. 7. 2023 | 13:36
6:56

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je prispel na enodnevni obisk v Bolgarijo, kjer se bo sestal z bolgarskim premierom Nikolajem Denkovom in predsednikom Rumenom Radevom. Po telegramu je sporočil, da bo obisk namenjen pogovorom o obrambnem in varnostnem sodelovanju ter evroatlantskih integracijah Ukrajine.

Bolgarska vlada je ob prihodu ukrajinskega predsednika objavila kratko sporočilo, v katerem je med drugim zapisala, da bodo podpisali skupno izjavo o evroatlantskem povezovanju Ukrajine in memorandum o sodelovanju na področju energetike, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Ruske oblasti pa so se na obisk Zelenskega v Bolgariji odzvale s kritiko in dejale, da poskuša ukrajinski voditelj vplesti druge države v spor med Rusijo in Ukrajino. »Številne države so že neposredno in posredno vpletene v ta konflikt, režim v Kijevu pa dela vse, kar je mogoče, da bi jih vanj skoraj neposredno potegnil čim več,« je dejal tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov.

Obisk Zelenskega v Bolgariji sovpada s pripravo te države na potrditev pošiljanja vojaške pomoči neposredno Ukrajini, s čimer bi spremenila svojo dosedanjo prakso dobave orožja Kijevu prek tretjih držav. Ta sistem je ob začetku vojne v Ukrajini vpeljal tedanji premier Kiril Petkov.

Bolgarija je članica EU in Nata, a je zgodovinsko in kulturno tradicionalno blizu Moskvi in vprašanje pošiljanja orožja v Ukrajino deli politiko in javnost. Kljub temu bolgarske tovarne streliva že od začetka ruske invazije na Ukrajino delujejo s polno paro, piše AFP.

Lani je bil izvoz hitro rastoče bolgarske orožarske industrije ocenjen na približno štiri milijarde evrov, kar je trikrat več od prejšnjega rekorda iz leta 2017.

Bolgarski poslanci naj bi danes sprejeli tudi izjavo s podporo Ukrajini v njenem boju proti ruski agresiji in prošnji Kijeva za vstop v Nato, še poroča AFP.

Poškodovani avtomobili v Lvovu FOTO: Roman Baluk/Reuters
Poškodovani avtomobili v Lvovu FOTO: Roman Baluk/Reuters

Ukrajina je bila sicer ponoči znova tarča ruskih zračnih napadov. Ruske rakete so zadele stanovanjsko stavbo v mestu Lvov, pri čemer so bile ubite štiri osebe, še devet pa je bilo ranjenih. Pod ruševinami ostaja ujetih več ljudi. Zelenski je na telegramu objavil posnetek poškodovane stavbe in obsodil napad ter obljubil, da se bo Ukrajina ustrezno odzvala, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

image_alt
Nato svari pred podcenjevanjem Rusije

»V ruskem raketnem napadu je bila poškodovana stanovanjska stavba. Uničeni sta bili tretje in četrto nadstropje,« je v objavi na telegramu pojasnil ukrajinski notranji minister Igor Klimenko. Dodal je še, da si reševalci prizadevajo doseči tiste, ki so še vedno ujeti pod ruševinami.

Župan Lvova Andrij Sadovij je sporočil, da je bil v napadu poškodovan tudi študentski dom na Politehnični univerzi v Lvovu. »To je največji napad na civilno infrastrukturo v Lvovu od začetka ruske invazije,« je še opozoril. Za zdaj ni znano, koliko ruskih raket je bilo izstreljenih v napadu.

Ruske sile so ponoči obstreljevale tudi regijo Herson na jugu Ukrajine, pri čemer sta bili ubiti najmanj dve osebi, deset pa je bilo ranjenih, je danes na telegramu zapisal vodja vojaške uprave regije Oleksandr Prokudin. Dodal je, da so ruske sile izvedle najmanj 84 artilerijskih napadov in nad Herson izstrelile 38 raket, pri čemer naj bi zadeli tudi naseljena območja.

Ukrajina je od začetka ruske invazije s pomočjo Zahoda znatno okrepila svoje sisteme zračne obrambe, vendar je tiskovni predstavnik ukrajinskih letalskih sil Jurij Ignat nedavno opozoril, da vojaška pomoč Zahoda še vedno ne zadostuje za varovanje celotne države pred zračnimi napadi.

»Sistemi zračne obrambe so nameščeni tam, kjer so najbolj potrebni, in ščitijo velika mesta, infrastrukturne objekte, jedrske elektrarne in fronto. Za pokritje države, kot je Ukrajina, pa imamo milo rečeno premalo zmogljivosti,« je dodal Ignat.

Prebivalki Lvova FOTO: Roman Baluk/Reuters
Prebivalki Lvova FOTO: Roman Baluk/Reuters

Zaradi počasne dobave orožja preložen začetek protiofenzive

Zaradi počasne dobave vojaške pomoči Ukrajini je preložen začetek protiofenzive, kar je Rusiji omogočilo, da je utrdila svoje položaje na zasedenih območjih, tudi z minami, je v intervjuju, ki ga je v sredo predvajal CNN, izjavil ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski. Ob tem je Zahod ponovno pozval k dobavi raket dolgega dosega in bojnih letal F-16.

»Naša protiofenziva napreduje počasi zaradi določenih težav na bojišču,« je dejal Zelenski in kot enega glavnih problemov navedel postavljanje min na zasedenih območjih. Priznal je, da si je želel protiofenzivo začeti prej, saj »smo vsi razumeli, da bodo sicer mine postavljene na bistveno večjem delu našega ozemlja«.

»Hvaležen sem ZDA kot voditeljem naše podpore, vendar sem tako njim kot evropskim zaveznicam večkrat povedal, da bi radi protiofenzivo začeli prej, za kar pa bi potrebovali vse orožje in vojaško opremo,« je nadaljeval.

Opozoril je, da ukrajinske sile na nekaterih delih fronte še vedno ne morejo niti pomisliti na začetek spopadov, saj nimajo ustreznega orožja. »In metati naše ljudi v smrt z ruskim orožjem dolgega dosega bi bilo preprosto nehumano,« je dodal ukrajinski predsednik.

Zahod je znova zaprosil za naprednejše orožje, kot so ameriške rakete dolgega dosega ATACMS in bojna letala F-16. »Ne gre za ukrajinsko prednost na nebu pred Rusi. Gre za enakopravnost,« je dejal in opozoril na težave pri napredovanju ukrajinskih sil na bojišču brez podpore iz zraka in raket dolgega dosega.

Dobavo bojnih letal F-16 je Zelenski označil tudi za humanitarno pomoč, saj bi jih Ukrajina po njegovem lahko uporabila za varovanje koridorja pri izvozu ukrajinskega žita čez Črno morje, če Moskva ne bi podaljšala sporazuma o izvozu žita.

Sorodni članki

Hvala, ker berete Delo že 65 let.

Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.

NAROČITE  

Obstoječi naročnik?Prijavite se

Komentarji

VEČ NOVIC
Predstavitvene vsebine