V Romuniji pridržali skrajno desnega predsedniškega kandidata Călina Georgescuja

Romunski politični prostor je pretresla aretacija Călina Georgescuja, kontroverznega kandidata skrajne desnice, ki je novembra lani presenetljivo zmagal v prvem krogu predsedniških volitev. Pridržanje je sprožilo val odzivov med podporniki in političnimi zavezniki, mednarodni opazovalci pa opozarjajo na širše posledice dogajanja.

Georgescuja so preiskovalci pridržali, ko je bil na poti v romunsko prestolnico, kjer je nameraval vložiti kandidaturo za ponovljene predsedniške volitve.

Oblasti mu očitajo ustanavljanje in financiranje organizacij z ekstremističnimi in fašističnimi elementi, čemur njegovi privrženci odločno nasprotujejo.

Pred stavbo tožilstva v Bukarešti se je v popoldanskih urah zbralo več deset protestnikov, med njimi tudi poslanci skrajno desne stranke AUR. Njihov voditelj George Simion je poudaril, da gre za politično motiviran proces in da nameravajo ostati pred tožilstvom, »dokler ne bo Georgescu izpuščen«. Na protestih so bili vidni tudi nacionalni simboli in transparenti z zahtevami po pravičnih volitvah.

Pred stavbo tožilstva v Bukarešti se je v popoldanskih urah zbralo več deset protestnikov, med njimi tudi poslanci skrajno desne stranke AUR. FOTO: Octav Ganea/Reuters

Na dogajanje se je odzval tudi premier Marcel Ciolacu, ki je dejal, da morajo pristojni organi zagotoviti »trdne dokaze«, saj gre za občutljivo zadevo, ki bi lahko vplivala na politično stabilnost v državi.

Mednarodni odzivi

Novica o pridržanju je hitro preplavila mednarodne medije. Ameriški CNN je dogodek označil za »prelomni trenutek v romunski politični krizi«, BBC je poročal o »nepričakovanem preobratu v volilnem procesu«. Ameriški milijarder Elon Musk se je odzval z nizom objav na družbenih omrežjih, v katerih je kritiziral dogajanje in napačno trdil, da je bil Georgescu »aretiran brez dokazov«.

Francoski časnik Le Figaro in nemški Der Spiegel sta opozorila na potencialno vmešavanje tujih akterjev, saj so romunski preiskovalci v okviru širše preiskave izvedli več deset hišnih preiskav pri posameznikih, povezanih z Georgescujem, vključno z njegovim varnostnim svetovalcem Horațiujem Potro, ki je domnevno v stikih z ruskimi paravojaškimi skupinami.

Eden izmed glavnih elementov preiskave so domnevni finančni tokovi, ki so omogočili Georgescujevo politično kampanjo. Po navedbah preiskovalcev so pri Potri doma našli skrit sef s približno 1,5 milijona dolarjev gotovine ter zaloge orožja in streliva. Dokumenti, ki so jih zasegli, naj bi nakazovali povezave z vplivnimi osebami v Rusiji, vključno s pripadniki paravojaške Wagnerjeve skupine.

Dodatno so romunski preiskovalci zaprosili Turčijo za sodelovanje pri preiskavi morebitnih farm trolov, ki so na družbenih omrežjih izvajale usklajene kampanje v podporo Georgescuju.  FOTO: Andreea Campeanu/Reuters

Dodatno so romunski preiskovalci zaprosili Turčijo za sodelovanje pri preiskavi morebitnih farm trolov, ki so na družbenih omrežjih izvajale usklajene kampanje v podporo Georgescuju.

Škandal​ na tiktoku

Eden izmed pomembnih dejavnikov Georgescujeve nepričakovane volilne uspešnosti je bil izjemen doseg njegove kampanje na družbenih omrežjih, zlasti na tiktoku. V štirih dneh si je njegove videoposnetke ogledalo več kot 52 milijonov obiskovalcev, s čimer je pridobil močno podporo mlajših volivcev.

Vrhovni svet za nacionalno varnost Romunije je pozneje opozoril, da je tiktok Georgescuju omogočil »preferenčno obravnavo«, kar je prispevalo k njegovi »množični izpostavljenosti«. Tiktok je te očitke zavrnil in zatrdil, da je bil Georgescu obravnavan enako kot drugi kandidati ter da je imel enaka pravila in omejitve kot vsi drugi.

Četrtega decembra 2024 je romunski predsednik Klaus Iohannis na zahtevo obveščevalnih služb razkril tajne dokumente, ki so pokazali, da Georgescujevo večanje obiska na tiktoku ni bilo »organsko«, temveč financirano in usklajeno iz Rusije. V dokumentih je navedeno, da je bil Georgescujev oglaševalski slogan »Ravnovesje in pokončnost« metodološko enak prejšnji kampanji na tiktoku z naslovom »Brat ob bratu«, ki so jo ruski akterji uporabili za propagando v Ukrajini.

Oblasti mu očitajo ustanavljanje in financiranje organizacij z ekstremističnimi in fašističnimi elementi, čemur njegovi privrženci odločno nasprotujejo. FOTO: Malina Norocea/Reuters

Romunski mediji so identificirali Eugena Sechilo, skrajno desnega podpornika, kot glavnega financerja Georgescujeve kampanje.

V dokumentih je tudi razkrito, da je bila kampanja koordinirana prek telegrama in discorda, kjer so udeleženci prejemali navodila, kako obiti varnostne mehanizme tiktoka, se izogibati geografskim omejitvam in blokadam zaradi množičnega komentiranja.

Z enega izmed izpostavljenih računov na tiktoku, z uporabniškim imenom Bogpr, ki ga je upravljal romunski državljan Bogdan Peșchir, je bilo nakazanih več kot milijon evrov različnim vplivnežem na tiktoku, vključno s 381.000 evri, neposredno povezanimi z Georgescujevo promocijo.

Južnoafriška oglaševalska agencija FA Agency je navezala stike s številnimi vplivneži na tiktoku ter jim ponudila vsakemu po 1000 evrov za promocijo Georgescujevih videoposnetkov. Po ocenah je bilo v promocijo njegovih vsebin vključenih več kot 25.000 računov.

Dva dni po objavi teh podatkov, 6. decembra, je romunsko ustavno sodišče razveljavilo rezultate volitev, ne da bi podalo uradno obrazložitev. Georgescujeva politična nasprotnica Elena Lasconi je odločitev ostro obsodila: »Odločitev ustavnega sodišča je nezakonita, nemoralna in uničuje bistvo demokracije – volitve.«

Georgescu je v uradnem poročilu navedel, da je bil njegov celoten dohodek v času volilne kampanje 0 evrov, prav tako ni prijavil stroškov kampanje. Kljub temu neodvisni novinarski viri ocenjujejo, da je bila njegova kampanja vredna približno 50 milijonov evrov. FOTO: Octav Ganea/Reuters

Na romunskem preiskovalnem portalu Snoop so pozneje razkrili, da je Georgescujevo kampanjo na tiktoku financirala tudi romunska Nacionalna liberalna stranka, ki je za vodenje kampanje najela podjetje Kensington Communication. To podjetje je pripravilo scenarij za promocijo, ki so ga prek na novo vzpostavljene platforme FameUp distribuirali 130 vplivnežem.

Georgescu je v uradnem poročilu navedel, da je bil njegov celoten dohodek v času volilne kampanje 0 evrov, prav tako ni prijavil stroškov kampanje. Kljub temu neodvisni novinarski viri ocenjujejo, da je bila njegova kampanja vredna približno 50 milijonov evrov, kar odpira resna vprašanja o financiranju in morebitnem tujem vplivu na romunske volitve.

Politične posledice in prihodnost Romunije

Georgescujevi privrženci so zatrdili, da gre za politično motivirano akcijo, s katero mu želijo onemogočiti kandidaturo. Nasprotniki pa so opozorili na nevarnosti skrajnih političnih gibanj in možne tuje vplive na volilni proces.

Georgescujevi privrženci trdijo, da gre za politično motivirano akcijo, s katero mu želijo onemogočiti kandidaturo.  FOTO: George Calin/Reuters

Medtem ko se politična kriza v Romuniji poglablja, ostaja odprto vprašanje, kako bodo oblasti obvladale situacijo in kakšen bo nadaljnji odziv volivcev. Z naraščajočimi napetostmi in mednarodnimi odzivi je jasno, da bo prihodnost države močno odvisna od izidov preiskave in morebitnih sodnih postopkov.