Pred drugim krogom volitev v Romuniji protesti proti »neofašistu« Georgescuju

Pred nedeljskim drugim krogom predsedniških volitev v Romuniji so se ljudje v velikem številu zbrali na protestih proti zmagovalcu prvega kroga predsedniških volitev – 24. novembra je namreč največ glasov prejel skrajno desni nestrankarski kandidat Calin Georgescu, ki velja za naklonjenega Moskvi. To je vzbudilo strah za prihodnost države, ki je članica EU in Nata, ter sprožilo proteste zlasti med mladimi.

Približno 3000 ljudi je v četrtek demonstriralo na Univerzitetnem trgu v romunski prestolnici, pri čemer so mahali z zastavami Evropske unije in vzklikali »Svoboda« in »Evropa«, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Čeprav dogodek ni bil odkrito politično usmerjen, so govorniki jasno izrazili podporo Eleni Lasconi v drugem krogu volitev, ki bo v nedeljo, ko se bo pomerila z Georgescujem.

»Izbiramo med Vzhodom in Zahodom – do zdaj smo imeli varnost,« je povedala 54-letna udeleženka protesta. »Za nas Nato in EU pomenita varnost za naše otroke in vnuke,« je dodala. Po njenem mnenju je Elena Lasconi edina smiselna izbira. »Na drugi strani imamo Georgescuja, ki je neofašist. Nočemo, da bi naše otroke in vnuke že v ponedeljek lovili po ulicah.«

Drug protestnik je dejal, da so se protestniki zbrali, da pokažejo svojo »proevropsko« usmerjenost, čeprav je po njegovem mnenju izid nedeljskih volitev težko napovedati, saj »imamo opraviti z množično manipulacijo prek različnih aplikacij na družbenih omrežjih«.

Protestniki z zastavami EU in Romunije na proevropskem shodu za demokracijo na trgu Univerze v Bukarešti. FOTO: Daniel Mihailescu/AFP

Romunske oblasti so opozorile na »masovno« promocijo na družbenih omrežjih, »manipulirane« vplivneže in na kibernetske napade. Poleg tega so objavile razvrščene dokumente, ki podrobno opisujejo obtožbe proti Georgescuju in Rusiji.

Georgescu, ki mu ankete pred volitvami niso pripisovale možnosti za uvrstitev v drugi krog, se bo v nedeljo pomeril z Eleno Lasconi iz proevropske zeleno-liberalne reformne stranke USR.

Romunske oblasti so po prvem krogu volitev opozorile na množično kampanjo na družbenih omrežjih v podporo Georgescuju in na kibernetske napade, pri čemer so se sklicevale na dokumente obveščevalcev. Ti so med drugim poročali, da je imel Georgescu koristi od kampanje na tiktoku, podobne operacijam vplivanja, ki se jih poslužuje Rusija.

Georgescu je v pogovoru za britanski BBC v četrtek zanikal, da je »človek Moskve«, medtem ko je ruskega predsednika Vladimirja Putina opisal kot »domoljuba in voditelja«. Pri tem je sicer zatrdil, da »ni njegov oboževalec«. Dejal je tudi, da namerava v primeru zmage ustaviti vso pomoč Ukrajini, ki se bori proti ruski agresiji.

Kandidata, ki se bosta pomerila v drugem krogu predsedniških volitev v Romuniji. Elena Lasconi (levo) je zasedla drugo mesto. Prepričljivo boljši je bil Calin Georgescu (desno). FOTO: Daniel Mihailescu/AFP

V drugem krogu predsedniških volitev v Romuniji se bosta v nedeljo soočila nestrankarski skrajno desni Calin Georgescu, ki ni zasedal vidnejših političnih položajev, in vodja zeleno-liberalne reformne stranke Elena Lasconi, nekdanja novinarka in uspešna županja manjšega mesta. Kandidatoma je skupno, da ne prihajata iz vladajočih političnih strank.

Čeprav velja za politika s skrajno desnimi in kontroverznimi stališči in v romunski politiki ni popolna neznanka, se je na predsedniške volitve podal kot nestrankarski kandidat.

Diplomiral je na Agronomskem inštitutu Nicolae Balcescu v Bukarešti, nato je med drugim delal kot svetovalec enega od ministrov za okolje in se sredi 90. let kot štipendist britanske vlade v izobraževal v Združenem kraljestvu na področjih okoljske politike in upravljanja nacionalnih parkov. Leta 2007 je na Državni obrambni akademiji v Bukarešti pridobil še diplomo s področja nacionalne varnosti, piše v njegovi biografiji, ki jo je na spletni strani objavila Univerza v Pitestiju.

Georgescuju niso pripisali veliko možnosti pred volitvami, a se je njegova agresivna kampanija na družbenih omrežjih izplačala. FOTO: Alkis Konstantinidis/Reuters

Leta 2020 ga je njegova nekdanja stranka nacionalistično Zavezništvo za enotnost Romunov (AUR) predlagala za kandidata za premiera. Podporo mu je izrazil tudi vodja stranke AUR George Simion, potem ko se sam ni uvrstil v drugi krog volitev.

Georgescujev uspeh v prvem krogu predsedniških volitev je zanimiv tudi zato, ker na predvolilnih soočenjih in tiskovnih konferencah ni sodeloval, ampak je kampanjo vodil predvsem neformalno in s pomočjo vplivnežev na družbenem omrežju tiktok, ki ga uporablja skoraj devet milijonov romunskih uporabnikov.

Po zgledu novoizvoljenega ameriškega predsednika Donalda Trumpa se je zavzemal za mir v Ukrajini z nasprotovanjem vojaški pomoči Ukrajini, ki jo je leta 2022 napadla sosednja Rusija.

62-letni kandidat v javnih nastopih redno širi dezinformacije o različnih temah, od pandemije covida-19 do podnebnih sprememb, piše francoska tiskovna agencija AFP. Med pandemijo je, denimo, promoviral proticepilska sporočila, zagovarjal je tudi kontroverzne osebnosti iz romunske zgodovine, kot je fašistični diktator Ion Antonescu, navaja poročilo, ki ga je Evropski observatorij za digitalne medije (EDMO) objavil po prvem krogu volitev.

Danes se Georgescu – podobno kot Trump – zavzema za protekcionizem. Kot je dejal, se na področju gospodarstva v celoti zgleduje po Trumpu. »Gre za vizijo – hočem, da to napišete – za vizijo miru in vizijo, tako kot je Amerika prva, mora biti prva tudi Romunija,« je dejal Georgescu za portal Politico.

Elena Lasconi je županja majhnega mesta Campulung v Južnih Karpatih s približno 30.000 prebivalci. Znana je predvsem kot nekdanja novinarka, ki bo v primeru izvolitve postala prva predsednica države v romunski zgodovini.

Po diplomi iz menedžmenta na Univerzi za ekologijo v Devi je več kot dve desetletji delala za zasebno televizijo ProTV kot poročevalka, producentka in dopisnica, navaja portal Romania Insider. Leta 2010 je bila na listi zeleno-liberalne reformne stranke USR izvoljena za županjo Campulunga s 57 odstotki glasov.

Štiri leta pozneje je bila s še višjo podporo znova izvoljena za županjo. Letos je bila izvoljena tudi za predsednico stranke USR, ki jo je popeljala na parlamentarne volitve, na katerih je prejšnjo nedeljo prejela približno 12 odstotkov glasov.

Pred volitvami je veljala za favoritinjo. FOTO: Inquam Photos/ovidiu Micsik/Reuters

Ob izvolitvi je 52-letna političarka izpostavila potrebo po prenovi stranke in se kritično opredelila do koncentracije moči v uveljavljenih političnih strankah.

V predsedniški kampanji se je Lasconijeva zavzemala za reforme s poudarkom na pravni državi, gospodarskem in trajnostnem razvoju. Zagovarjala je ukrepe za zmanjšanje birokratskih ovir, izboljšanje javnih storitev in spodbudnejše poslovno okolje.

Kljub dosežkom na lokalni ravni njeno politično kariero spremljajo nekatere polemike, piše portal Romania Insider.

Bo Romunija dobila skrajno desnega predsednika?

V lanskem intervjuju je pojasnila, da je na referendumu leta 2018 o tem, da bi v romunsko ustavo zapisali definicijo družine kot zveze ženske in moškega, glasovala v podporo spremembi obstoječe dikcije, da zvezo skleneta zakonca. Stališče je bilo v nasprotju s stališčem stranke, ki je referendumu nasprotovala.

Septembra je izrekla kritične pripombe do Romunov v diaspori. Dejala je, da je »najlažje kupiti vozovnico in oditi drugam«, ter s tem požela kritike izseljencev in več javnih osebnosti, ki so menile, da nima razumevanja za izzive, s katerimi se spoprijemajo izseljenci. Diaspora je v prvem krogu volitev nato občutno večjo podporo namenila Georgescuju.

EU naklonjena levica dobila bitko, vojno bo težko

Glede vojne v Ukrajini zagovarja nadaljnjo podporo napadeni državi. Če bi sama zasedala mesto ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega, ne bi odstopila zasedenih ozemelj Rusiji, je dejala.