Nezakonito snemanje in prošnja za francoski azil

Julianu Assangeu v ZDA grozi do 175 let zapora, toženec pa je že sedaj v slabem psihičnem stanju. V njegovo podporo po svetu potekajo protesti, tudi pred britanskim veleposlaništvom v Ljubljani, kjer so protestniki zahtevali osvoboditev ustanovitelja Wikileaksa ter opozarjali na pomen svobode medijev in govora. Resnico je treba širiti in javnost ima pravico, da je obveščena o delovanju vlad, so pozivali.
            
»Julian Assange, njegova ne-svoboda, je tudi moja,« je pisalo na enem od plakatov protestnikov. Protestniki in govorci so med drugim opozarjali, da obtožnice ZDA proti Assangeu spodkopavajo pravico javnosti do informiranja, svobodo medijev in govora. Obenem po njihovem tudi razmere v Sloveniji niso najbolj rožnate, ko na primer, kot so opozorili, strankarski mediji širijo sovraštvo in lažne novice.



Po oceni organizatorjev protesta skupine Free Assange Slovenia in Protestivala se je na Trgu republike zbralo okoli 200 ljudi, medtem ko je policija ocenila, da je se protesta udeležilo okoli 60 oseb.

 

Assange je trenutno pridržan v strogo varovanem britanskem zaporu Belmarsh, prav danes pa je londonsko sodišče začelo obravnavati zahtevo ameriških oblasti, naj jim Velika Britanija izroči razvpitega avstralskega žvižgača in ustanovitelja spletišča WikiLeaks. Odločitev britanskega pravosodnega sistema bo znana šele junija. 

Razprava o tem, ali bodo 48-letnega Assangea, ki je z objavljanjem dokazov o domnevnih zločinih ameriške vojske v Iraku za številne postal največja mednarodna žrtev preganjanja svobode izražanja, se je šele začela. Na njej pa je avstralski žvižgač izustil zgolj svoje ime in datum rojstva.




 

Leta 2011 je Assange odstopil od avtorizacije knjige

Direktor založbe Sanje Rok Zavrtanik je na današnji novinarski konferenci spomnil, da je Assangeova neavtorizirana avtobiografija nastala na podlagi intervjujev, ki jih je z njim posnel pisatelj Andrew O'Hagan. Assange je nato leta 2011, tik pred objavo knjige, odstopil od njene avtorizacije, s pojasnilom, da gre za preveč osebno izpoved.

Zavrtanik je dejal, da se pri Sanjah leta 2011 iz lojalnosti do Assangea niso odločili za objavo knjige. Kasneje pa so se posvetovali z drugimi založniki in aktivisti in ugotovili naslednje: »Glede na to, da je bil seznanjen z načrti obveščevalnih agencij, da ga bodo tožili za vsako malenkost, samo zato, da ga počasi zapacajo, je moral odstopiti od njene objave. V knjigi je pravzaprav vse polno možnosti, na katere bi se lahko tožilci sklicevali.«

Urednica pri Sanjah Andreja Udovč je dejala, da knjiga prinaša podrobno prvoosebno pripoved, v kateri Assange predstavi tudi svoje nenavadno otroštvo in dobo odraščanja, v kateri se je razvil v hekerja. Po njenih besedah sta bila pri Assangeovem delovanju vselej pomembna etika in politična zavest, knjiga v prevodu Erika Majarona pa prinaša prepričljivo samoizpoved človeka, ki je zamajal imperij. Assange je dobil več prestižnih mednarodnih nagrad, večkrat pa so ga predlagali tudi za Nobelovo nagrado za mir.

Obtožnica ZDA proti Assangeu ima 18 točk. Med drugim je obtožen vohunjenja in zarote z ameriško žvižgačko Chelsea Manning, ki naj bi ji pomagal dešifrirati geslo računalniškega omrežja ameriške administracije. Če ga bodo spoznali za krivega, mu grozi do 175 let zapora.

V primeru Assangea gre za grobo kršenje človekovih pravic

Direktorica Društva Amnesty International Slovenije Nataša Posel je poudarila, da organizacija ostro nasprotuje, da bi bil Assange bodisi izročen bodisi na kak drug način poslan v ZDA: »Tam mu grozi realna nevarnost resnih kršitev človekovih pravic, vključno z morebitnimi pogoji pridržanja, ki bi predstavljali mučenje ali drugo slabo ravnanje. Dejstvo, da je bil tarča negativne javne kampanje najvišjih predstavnikov ZDA, spodkopava njegovo pravico do domneve nedolžnosti in ga postavlja v nevarnost nepoštenega sojenja.«

Nekdanji varuh človekovih pravic Matjaž Hanžek je dodal, da se je več uglednih strokovnjakov strinjalo, da gre v primeru Assangea za grobo kršenje človekovih pravic. Po njegovih besedah smo danes po svoje že v neke vrste vojni, čeprav z drugačnim orožjem, ob tem pa je izrazil bojazen, da bodo vsi pritiski na svobodo mišljenja in na novinarje v prihodnje lahko pripeljali do resnično hude vojne.

Aktivistka Cvetka Poprask pa je povzela pred tednom dni podano opozorilo posebnega poročevalca Združenih Narodov Nilsa Melzerja, da se je v zadnjih letih v medijih luč od vseh zločinov, ki jih izvajajo vlade in korporacije po svetu in so bili razkriti preko Wikileaksa, preusmerila na to, da bi Assangea predstavili v čimbolj negativni luči, med drugim kot egomana in posiljevalca.

Melzer je v poročilu med drugim dejal tudi, da je pri Assangeu nedvomno zaznal znake psihološkega mučenja in izrazil bojazen, da bi lahko v zaporu celo umrl. Na novinarski so izpostavili tudi Assangeve besede, da pri celotni zadevi ne gre zanj, temveč za nekaj veliko večjega.