Assange po izteku kazni ne bo okusil prostosti

Ustanovitelj Wikileaksa Julian Assange bo moral zaradi svoje zgodovine bega ostati za zapahi tudi po preteku sedanje kazni, ki so mu jo izrekli zaradi kršitve pogojnega izpusta. Kazen se mu izteče 22. septembra. Sodnica westminstrskega sodišča Vanessa Baraitser je danes razsodila, da obstajajo tehtni razlogi za oceno, da bo ponovno poskušal zbežati.

ZDA od Veliki Britanije zahtevajo izročitev 48-letnega Assangea, ki ga Washington med drugim obtožuje izdaje vladnih skrivnosti. Glavno zaslišanje v zvezi z morebitno izročitvijo ZDA je v Veliki Britaniji predvidno naslednje leto; začelo naj bi se 25. februarja. Sodnica je danes izjavila, da se mu bo po izteku kazni 22. septembra status iz zapornika spremenil v status osebe, ki ji grozi izročitev.



Zaradi kršitve pogojnega izpusta so Assangea v Veliki Britaniji aprila obsodili na 50 tednov zapora, ki jo prestaja v zaporu Belmarsh na jugovzhodu Londona. Pred tem so ga aretirali na ekvadorskem veleposlaništvu, kamor se je zatekel leta 2012, da bi se ognil izročitvi Švedski, ki ga je iskala zaradi obtožb o posilstvu, ki ga sam zanika. Švedsko sodišče je maja sicer ponovno odprlo preiskavo o domnevnem posilstvu.

Takratni britanski notranji minister Sajid Javid je junija letos podpisal zahtevo ZDA za izročitev Assangea, s čimer je omogočil obravnavo te zadeve na sodišču, navaja BBC.

Obtožnica ZDA proti Assangeu ima 18 točk. Med drugim je obtožen zarote z ameriško žvižgačko Chelsea Manning, ki naj bi ji pomagal dešifrirati geslo računalniškega omrežja ameriške administracije, in vohunstva. V primeru, da ga bodo spoznali za krivega, mu grozi 175 let zapora. Wikileaks, ki ga je leta 2006 ustanovil Assange, je med drugim leta 2010 objavil zaupne depeše ameriških diplomatov.