Iz Japonske, še posebej iz Hirošime, kjer je pred 79 leti zaradi eksplozije ameriške atomske bombe in njenih posledic umrlo 140.000 ljudi, so vnovič pozvali svetovne voditelje, naj nemudoma sprejmejo ukrepe za svet brez jedrskega orožja, da bi odpravili nevarnost jedrske vojne med konflikti v Ukrajini in na Bližnjem vzhodu. Medtem pa na mnogih koncih sveta, tudi v ljubljanskem botaničnem vrtu, na vojne grozote, pa tudi na moč preživetja in miru, opominjajo potomci ginka – in tudi japonskega koprivovca –, ki sta preživela opustošenje 6. avgusta 1945.

Drevesa vrst dvokrpi ginko in japonski koprivovec, ki so zrasle iz semen preživelih dreves iz Hirošime. FOTO: Dejan Javornik

Ginko, ki se ga drži tudi poimenovanje živi fosil, saj izvira iz obdobja perma oziroma dinozavrov, torej izpred 270 milijonov let, je v Ameriki izumrl že pred sedmimi milijoni let, v Evropi pa pred tremi milijoni let. Ohranil se je v tibetanskih samostanskih vrtovih, kjer so jih gojili kot zdravilno in sveto rastlino. Najprej so bili odkriti okameneli primerki, šele v 17. in 18. stoletju žive rastline in takrat so se razširile tudi v Evropo. Tudi živa priča največjega človeškega uničenja, katere potomec uspeva v ljubljanskem botaničnem vrtu, je rasla v tempeljskem vrtu kakšen kilometer od središča atomskega udara. Kljub visokim temperaturam je preživela in je leto dni po tragediji pokazala znake življenja, pripoveduje vodja Botaničnega vrta Univerze v Ljubljani Jože Bavcon.

Semena so z Japonske prišla leta 2013. FOTO: Dejan Javornik

O njih se je do naših krajev razširil glas, ko sta bila nekdanji rektor ljubljanske Univerze Stanislav Pejovnik in biologinja Alenka Malej na simpoziju v Hirošimi in sta prišla v stik s profesorjem Šin-Ič Ujo s tamkajšnje univerze, tudi aktivistom, ki ohranja tradicijo preživelih dreves po atomski bombi. Toda za semena je morala zaprositi ustanova z referencami, posameznikom jih ne podarjajo, saj si želijo, da jih vidi in njihovo sporočilo sliši čim širša množica ljudi.

»Tako smo leta 2013 zaprosili za semena. Jedrski napad na Hirošimo je preživelo okoli 170 dreves različnih vrst, vendar za našo lokacijo niso bile vse primerne. Izbrali smo ginko, koprivovec in žižulo, a semena slednje, ki sicer uspeva pri nas na Obali, niso kalila, morda tudi zaradi tedaj bolj mrzle zime. Dvokrpi ginko in japonski koprivovec pa sta zdaj že prerasla višino človeka,« pokaže Bavcon. Iz hirošimskih semen so vzgojili šest dreves ginka in štiri japonske koprivovce.

Najstarejši iz prve polovice 19. stoletja

Ginko – do današnjih dni se je ohranila ena sama vrsta – je zelo zanimivo drevo, moška rastlina se lahko, če je ogrožena ali se zgodi kaj izrednega, lahko spremeni v žensko, ta pa ima zmožnost samooprašitve oziroma samooploditve. Sicer je spol mogoče določiti šele, ko zacveti, semena pa lahko, tako kot mnoga druga velika drevesa, dobi šele pri svojih 30 letih. Rastlina najprej raste, šele potem plodi.

V Ljubljani ginko raste med drugim pred Cankarjevim domom, pred osnovno šolo Majde Vrhovnik, mlajši drevored je v neposredni bližini Pruskega mostu, najverjetneje najstarejši in največji v Sloveniji pa je prav v botaničnem vrtu. Zasajen je bil okoli leta 1840, semena zanj naj bi prišla iz katerega od bližnjih vrtov, s katerimi so bile pogoste izmenjave, denimo z Dunaja ali iz Padove.

Vsako leto v Botaničnem vrtu posejejo semena svojega najstarejšega ginka iz okoli leta 1840, ki so na voljo tudi obiskovalcem. FOTO: Dejan Javornik

Ob današnji Ižanski cesti sta bila tako pred skoraj dvesto leti zasajena ženski in moški primerek, a se je ohranil le ženski. Vsako leto posejejo semena tega drevesa, sadike pa so na voljo tudi obiskovalcem. Moško drevo pa je padlo, ko je železnica leta 1974 zarezala v vrt in ga okoli tri hektarje odrezala. Aktualna gradnja drugega tira naj bi vrt vnovič odrezala, posekati bodo morali nekatera drevesa in tudi porušiti stavbe.

»V petdesetih letih nismo mogli doseči, da bi zaživel nov vrt ob Večni poti, v samostojni Sloveniji nam tudi ni uspelo zagotoviti samostojnega financiranja vrta in ustrezne kadrovske sestave. Dve tretjini denarja pridobimo na trgu, česar ne počne noben vrt v Evropi. Spadamo pa med le 18 certificiranih botaničnih vrtov na svetu, med 18 v Evropi, ki predstavljajo semenske banke, smo v samem vrhu,« še doda.

Z nekaj semeni ginka in japonskega koprivovca, ki so jih dobili z Japonske, v Botaničnem vrtu UL nadaljujejo tradicijo dobrega sodelovanja s kulturo Japonske. Drevesa miru so tudi 7. oktobra 2014 slovesno presadili iz majhnih lončkov v večje lonce, od tedaj pa so jih presadili še nekajkrat. S tem namreč želijo vzgojiti primerno velika drevesa za zasaditev na stalno mesto ob novi fakulteti na Večni poti, prav zraven nasada japonskih češenj, je poudaril Bavcon.

V japonski Hirošimi so se danes spomnili napada z atomsko bombo pred 79 leti ob koncu druge svetovne vojne. FOTO: Japan Pool/AFP

Poleg dreves Hirošime tudi japonske češnje prinašajo sporočilo miru. Po Bavconovih besedah bi bilo lepo bi bilo, da bi nekaj dreves zasadili tudi na razširjeno lokacijo za Botanični vrt na Večni poti 111, da ne bi pozabili daljne obveze iz leta 1974 o širitvi vrta pod Rožnikom, ko je železnica prvič zarezala vanj.