V Houstonu pokopali Georgea Floyda

V teksaškem Houstonu so pokopali 46-letnega Georgea Floyda, ki je umrl 25. maja v Minneapolisu, ko mu je policist med aretacijo klečal na vratu skoraj devet minut, dokler Floyd ni izdihnil. Smrt je povzročila proteste in nemire po vseh ZDA ter pozive k reformam.

Po uvodni eksplozivnosti, ki jo je zaznamovalo tudi ropanje in razbijanje dela protestnikov, ki so v Minneapolisu celo zažgali policijsko postajo, so konec tedna protesti potekali skoraj povsem mirno, mestna oblast je ukinila policijske ure, guvernerji pa so umaknili nacionalno gardo.





Floydovo truplo je najprej potovalo iz Minnesote v Severno Karolino, kjer je bil rojen, od tam pa konec tedna v Teksas, kjer je preživel večji del svojega življenja. Krsto je v ponedeljek pred današnjim pogrebom pozdravilo več kot tisoč ljudi, ki so izražali upanje, da bo smrt morda prinesla nekaj dobrega, to je resnično reformo kazenskopravnega sistema v ZDA, predvsem pa reforme policijskih postopkov in odpravo sistemskega rasizma.

V Houstonu se je z družino pokojnega srečal demokratski predsedniški kandidat Joe Biden. Novinarjem niso dovolili zraven, odvetnik družine Benjamin Crump pa je tvitnil, da je Biden poslušal in delil bolečino ob izgubi družinskega člana.



Kongresni demokrati so v Washingtonu razvili velik predlog reform, ki med drugim zahteva prepoved prijemov davljenja, uvedbo kamer na telesih policistov, omejitev uporabe smrtonosne sile in olajšanje neodvisnih preiskav policistov.



Sodišče v Minneapolisu je medtem v ponedeljek za policista Dereka Chauvina, ki je obtožen Floydovega umora, določilo varščino pri 1,25 milijona dolarjev brez pogojev in milijona dolarjev s pogoji, kot so prepoved opravljanja policijskega dela, predaja orožja in prepoved stikov s Floydovo družino. Chauvin, ki v ponedeljek še ni plačal varščine, se je s pogoji strinjal. Sodelovanja pri umoru so obtoženi tudi njegovi trije nekdanji policijski kolegi, ki ga niso ustavili pri klečanju na Floydu, kljub navzočnosti prič in kamere.

Protesti so obenem znižali javno podporo Trumpu, ki je zaradi jeze nad medijskim poročanjem, da se je pred protestniki zatekel v bunker, ukazal napad na protestnike pred Belo hišo, da se je sprehodil do bližnje cerkve in se tam fotografiral s Svetim pismom v roki. To podobo mu bodo nasprotniki s političnimi oglasi nesli vse do volitev 3. novembra.