V Bruslju bo sklepal kompromise

Za Charlesa Michela je značilen hiter vzpon v politiki. V politične vode na regionalni ravni je zajadral v poznih najstniških letih. Valonski notranji minister je postal, ko je bil star vsega 24 let. Belgijski liberalec bo od jutri predsednik evropskega sveta. V njem voditelji držav članic na rednih ali izrednih vrhih v bolj ali manj dramatičnih okoliščinah postavljajo temeljne usmeritve in prednostne naloge EU. Zaradi številnih nesoglasij na evropski ravni, ambicij Emmanuela Macrona in odhoda Angele Merkel leta 2021 bo njegov položaj kot nekakšno vozlišče v bitki za moč.

Michel, star 43 let, po Evropi ni posebno znan politik. Je eden od številnih Belgijcev, ki so v zgodovini Unije zasedali ključne položaje. V domovini ga radi primerjajo z očetom Louisom Michelom, ki je bil vodja belgijske diplomacije in evropski komisar. Velja za bolj mirnega in usmerjenega k iskanju soglasja. Od leta 2014 je bil na čelu belgijske vlade, v kateri so bili med štirimi koalicijskimi strankami najmočnejši flamski nacionalisti (N-VA). V belgijski politiki, že tako znani po nestabilnosti, je raznorodna koalicija dobila oznako – kamikaze.



Kot premier se je lotil zapletenih nalog, kot je urejanje javnih financ ali podaljševanje upokojit­vene starosti. Belgija je za Grčijo in Italijo tretja najbolj zadolžena evropska država in ima težave z izpolnjevanjem proračunskih pravil EU. Vlada je razpadla decembra lani, ker so v N-VA zavračali marakeško deklaracijo. Po majskih volitvah in številnih pogovorih nova vladna koalicija še ni sestavljena. Politik, rojen v valonskem Namuru, bo iz »belgijskega« Bruslja odšel v »evropski« Bruselj. Nova pisarna v palači Europa je na isti cesti kot urad belgijskega premiera.


 

Vključevanje različnih interesov 

Na novem položaju bo, tako kot Poljak Donald Tusk in Belgijec Herman Van Rompuy (z uveljavitvijo lizbonske pogodbe je bil prvi stalni predsednik evropskega sveta) pred njim, moral z voditelji članic, ki so samovšečni in bi radi uveljavili svojo voljo, sklepati kompromise, v katerih ne bo nihče poraženec. Tusk, ki je bil kader EPP in je bil blizu kanclerki Angeli Merkel, je v petih letih, zaznamovanih s krizami in brexitom, vodil 48 vrhov. Čeprav je Michel blizu Macronu, bo moral za uspešno delo povezovati in vključevati interese vseh, tudi višegrajk.



Napovedal je, da si bo prizadeval za več zunanjepolitične razprave v EU. Unija da bi morala biti samozavestnejša, vplivati na globalne dogodke in ščititi evropske interese. Močno evropsko obrambo vidi v Natu. V prvih nastopih je izrazil strah pred še eno hladno vojno, v kateri bo Evropa stranska škoda. Ob prevzemu funkcije si je zaželel Evropo, ki bo globalna vodja zelenega gospodarstva s službami, inovacijami in visoko kakovostjo življenja. Prepričan je, da bi morali uslišati pozive mladih, ki o podnebnih spremembah trkajo na vest politike.

Že v njegovem mandatu, ki traja poltretje leto in ga je mogoče enkrat podaljšati, se bo pokazalo, ali bo prenova EU z novimi kadri na vrhu uspela. Svoj položaj v tej bitki si bo moral še izboriti.