Ursula von der Leyen na Poljskem: »Izredni časi zahtevajo izredne ukrepe«

Opustošenje, ki so ga v več srednjeevropskih državah povzročile ene najhujših poplav v zadnjih desetletjih, se je prebilo v ospredje političnega dogajanja na stari celini, potem ko je v Vroclav, tretje največje poljsko mesto, dospela predsednica evropske komisije Ursula von der Leyen in si od blizu ogledala posledice povodnji kot tudi prizadevanja za preprečitev nadaljnje škode.

Najvplivnejšo evropsko političarko je sprejel poljski premier Donald Tusk, v upravnem središču Spodnje Šlezije, ene od najbolj prizadetih poljskih regij v tokratnih poplavah, pa so se jima pridružili voditelji Češke, Avstrije in Slovaške, ki so prav tako utrpele znatno škodo.

Predsednica evropske komisije je med skupno izjavo posledice ujme opisala kot »srce parajoče«, hkrati pa slavila solidarnost, s katero so se na naravno katastrofo odzvali prebivalci prizadetih območij in številni prostovoljci. »Evropa vam stoji ob strani,« je zagotovila, pri tem pa napovedala, da lahko države računajo na denar pri obnovi tako iz evropskega solidarnostnega sklada kot tudi iz naslova kohezijskih sredstev, pri čemer je komisija pripravljena pokazati veliko fleksibilnosti pri njihovi porabi in jih izplačati vnaprej.

Kot argument za to je Nemka navedla razsežnost uničenja, rekoč da tovrstni izredni dogodki zahtevajo izredne ukrepe. Ocenila je, da je iz kohezijskih skladov mogoče mobilizirati deset milijard evrov.

Ursula von der Leyen je na Poljsko dospela nekaj več kot leto dni zatem, ko se je na podobnem obisku mudila v Sloveniji in si ogledala posledice katastrofalnih poplav, ki so severovzhod države prizadele poleti 2023. V Vroclav je prišla ravno, ko je mesto dočakalo vrhunec poplavnega vala, na katerega so se vojaki in čete prostovoljcev zadnje dni pripravljali z utrjevanjem bregov reke Odre. Na dan obiska predsednice evropske komisije je kazalo, da njihovi napori niso bili zaman, a to po opozorilih odgovornih ni odpravilo razlogov za previdnost.

Opustošenje, primerljivo z vojno

Ciklon Boris je v zadnjem tednu povzročil razdejanje v večjem delu srednje Evrope in zahteval najmanj 24 življenj. Narasli vodotoki so zalili mestna središča, odnašali ceste in povzročili občutno škodo na stanovanjskih ter industrijskih objektih in energetskem omrežju. Razsežnost uničenja je razvidna tako iz posnetkov in fotografij prizadetih območij kot iz izjav prebivalcev in predstavnikov oblasti. Poljski minister za infrastrukturo Dariusz Klimczak je, denimo, opozoril, da je voda ponekod uničila »dobesedno vse«, opustošenje pa primerjal s tistim, ki ga za seboj pustijo vojne.

Medtem ko so na nekaterih od prizadetih območij že začeli odpravljati posledice divjanja narave, so v nižje ležečih predelih čakali na vrhunec poplavnega vala. Med njimi je bila tudi Budimpešta, kjer je Donava že prebila obrambne nasipe, a še vedno ni dosegla najvišje pričakovane gladine.

Neurje se je na prehodu v drugo polovico tedna premaknilo nad severno Italijo oziroma deželo Emilija Romanja, kjer so oblasti odredile evakuacijo več kot 1000 prebivalcev. Oblasti po poročanju AFP niso pričakovale ponovitve lanskih poplav, med katerimi umrlo 17 oseb, 45.000 ljudi pa je moralo začasno zapustiti svoje domove. Obseg tokratne evakuacije je bil tudi občutno nižji od števila ljudi, ki so bili od konca prejšnjega tedna prisiljeni zapustiti svoje domove na mejnem območju med Poljsko in Češko.