Pozdravljeni!

Hitre povezave
Moje naročnineNaročila
NoviceSvet

S poplavljenih območij prihajajo apokaliptične podobe

17. 9. 2024 | 18:43
17. 9. 2024 | 19:04
4:49

Razmere na prostranih območjih srednje Evrope, ki jih je v zadnjih dneh prizadela zgodovinska povodenj, so še vedno dramatične. Poplavne vode pa tudi plazovi in preobremenjeni jezovi ogrožajo številna mesta in vasi, na desettisoče ljudi na Poljskem, Češkem, Slovaškem ter v Romuniji, na Madžarskem in v Avstriji, mnogi od njih evakuirani z ogroženih območij, pa kljub boljšim vremenskim razmeram z nemirom zre v prihodnje dni, tedne in mesece.

Število smrtnih žrtev poplav je v petih dneh, odkar se je ciklon Boris razbesnel nad večjim delom stare celine, skupno naraslo na 21. Oblasti v različnih državah se bojijo, da se lahko v prihodnjih dneh še poveča, zlasti po tem, ko se bodo reke in drugi narasli vodotoki umaknili nazaj v svoje struge.

image_alt
Ciklon Boris potopil velik del stare celine

Nad mestom Nysa, oddaljenim kakih devetdeset kilometrov južno od Vroclava, se je dan za tem, ko je župan več kot 40.000 prebivalcev pozval k evakuaciji, pokazalo sonce, in vendar nevarnost s tem ni minila. Vojska s helikopterji in množice prostovoljcev so pri dodatnem utrjevanju obrambnih nasipov še vedno bile tekmo s časom. V noči na torek jim je uspelo zaščititi mesto pred novim poplavnim valom, a to po poročanju poljskih medijev ni uspelo preprečiti vodi, da bi se s polj pretakala v niže ležeče predele in še naprej zalivala stanovanjske in druge objekte. Strahove ljudi so poleg divjanja narave vzbujala tudi poročila o plenjenju zapuščenih domov. Oblasti so napovedale oster obračun z vsakomer, ki bi se poskušal okoristiti z nesrečo drugih ljudi.

Vrnitev v nerazpoznavno mesto

Čeprav Nysa velja za eno najhuje prizadetih območij, je bila razsežnost uničenja ponekod še veliko bolj nazorna, denimo v mestu Stronie Śląskie, ki je, odkar se je voda umaknila, nerazpoznavno. Kot so prebivalci povedali novinarjem Gazete Wyborcze, še nikoli niso doživeli česa podobnega, tudi med velikimi poplavami leta 1997 ne.

Vojaki in civilisti v Vroclavu med polnjenjem vrečk s peskom. FOTO: Kuba Stezycki/Reuters
Vojaki in civilisti v Vroclavu med polnjenjem vrečk s peskom. FOTO: Kuba Stezycki/Reuters
Evakuirani prebivalci Nyse na jugu Poljske so noč preživeli v eni od lokalni šol. FOTO: Mateusz Slodkowski/Afp
Evakuirani prebivalci Nyse na jugu Poljske so noč preživeli v eni od lokalni šol. FOTO: Mateusz Slodkowski/Afp

Na vrhunec poplavnega vala so se prav tako pripravljali v Vroclavu, kamor je že v ponedeljek dospel poljski premier Donald Tusk. Tudi v tretjem največjem poljskem mestu niso izključili možnosti širše evakuacije prebivalcev, če bi Odra prebila katerega od obrambnih nasipov. Svojo moč je reka pokazala že v svojem zgornjem toku, ko je v češki Ostravi zalila stanovanjske in industrijske objekte.

Odstranjevanje posledic poplav v Gross Sierningu v Avstriji FOTO: Helmut Fohringer/Afp
Odstranjevanje posledic poplav v Gross Sierningu v Avstriji FOTO: Helmut Fohringer/Afp
Na poplave se pripravljajo tudi prebivalci obrežij Donave na Madžarskem FOTO: Marton Monus/Reuters
Na poplave se pripravljajo tudi prebivalci obrežij Donave na Madžarskem FOTO: Marton Monus/Reuters
»V Ostravi je danes sončno in na prvi pogled ni videti, da bi se kaj dogajalo. Žal le na prvi pogled,« je po prihodu v eno najbolj prizadetih regij v višegrajski državi dejal češki premier Petr Fiala, rekoč, da kraji, ki so jih prizadele poplave, spominjajo na prizore iz apokaliptičnih filmov. »Škoda je ogromna. Zavedamo se, da mora država pomagati. Zato smo se odločili za napotitev vojske, pripravljeni smo zagotoviti tudi znatno finančno pomoč.«

Priprave na razlivanje Donave

Vrhunec poplavnega vala so z nekaj zamika pričakali na Slovaškem, kjer je vse kazalo, da se je gladina Donave in Morave začela stabilizirati. Na morebitno razlivanje druge največje evropske reke so se še vedno pripravljali na Madžarskem, zlasti v okolici Budimpešte.

Tako kot iz delov Poljske in Češke so tudi iz Avstrije poročali o nekolikšnem znižanju poplavnih voda. Ponekod sicer še vedno obstaja nevarnost zemeljskih plazov in porušenja jezov, je po poročanju STA opozorila Johanna Mikl-Leitner, deželna glavarka zvezne dežele Spodnja Avstrija. V najbolj prizadeti avstrijski deželi je bilo zaradi poplav še vedno zaprtih več kot 270 cest, številna gospodinjstva pa so bila brez elektrike.

V vsaki od prizadetih držav so se oblasti trudile pokazati prebivalcem, da jim bodo pomagale prebroditi težke razmere pa tudi pri popoplavni sanaciji, katere strošek bo najbrž skupno presegel stotine milijonov evrov. Poljski premier Tusk je Poljake pozval, naj na vse načine pomagajo sonarodnjakom, in ponovno potrdil namero vlade, da za pomoč pri odpravljanju posledic poplav zaprosi Evropsko unijo.

Sorodni članki

Hvala, ker berete Delo že 65 let.

Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.

NAROČITE  

Obstoječi naročnik?Prijavite se

Komentarji

VEČ NOVIC
Predstavitvene vsebine