Debela toča bo vse pogostejši pojav

Zelo velika škoda, ki jo za seboj v srednji in jugovzhodni Evropi pušča ciklon Boris, spet poudarja pomen zavarovanj v primeru naravnih nesreč, ki bodo zaradi podnebnih sprememb pri nas vse pogostejše. Zavedanje o potrebnem zavarovanju premoženja se po naravni nesreči, kot so bile lanske poplave ali potres v hrvaški Petrinji, poveča le kratkoročno. Sčasoma to zanimanje izzveni, opozarja član uprave Save Re David Benedek.

Slovenske zavarovalnice so lani izplačale več kot 330 milijonov evrov škod zaradi naravnih nesreč, letos pa je večji obseg škod povzročala predvsem toča večjih dimenzij, tudi do debeline deset centimetrov. »Pred dvema tednoma na konferenci Agencije za zavarovalni nadzor je imela profesorica meteorologije z Univerze v Hamburgu Nedjeljka Žagar zanimivo predavanje, v katerem je napovedala, da bo pogostost debele toče na področju severne Italije in Slovenije v prihodnosti večja,« je David Benedek povedal v Delovem podkastu Moč gospodarstva.

Zato moramo bolj ozaveščati stranke, jih pripraviti na takšne dogodke in jim omogočiti ustrezno zavarovalno zaščito, je dodal. »Pri tem nam je v pomoč tudi napredek tehnologije, predvsem z vidika natančnejšega vnaprejšnjega obveščanja o takšnih dogodkih, kar pripomore k lažji pripravi na dogodke in potem tudi k hitrejši cenitvi in izplačilu škode,« je povedal.

V Sloveniji je samo 30 odstotkov stanovanjskih objektov ustrezno zavarovanih proti poplavam, proti potresom pa le 15 odstotkov. »Tudi lani so mnogi po poplavah ugotovili, da so morda sicer bili zavarovani, a da so bile zavarovalne vsote v nekaterih primerih zelo nizke, zato so bili na koncu zelo razočarani. Zato moramo intenzivno komunicirati s strankami in jim ponuditi ustrezen paket, ki jih bo v takih primerih ščitil. Je pa tudi na področju naravnih nesreč vse pomembnejša preventiva. Pred kratkim sem se pogovarjal z našim zavarovancem, ki si je po lanskih poplavah v svoji hiši namestil zapornice, ki preprečujejo vdor vode.«

Ne samo zavarovalnice, tudi banke, predvsem pa investicijski skladi, lahko namreč s svojimi produkti spodbujamo in na nek način prisilimo podjetja, da se začno bolj trajnostno obnašati, pravi član uprave Save Re David Benedek. FOTO: Marko Feist/Delo

Prednosti trajnostnega poslovanja

David Benedek je v podkastu govoril tudi o vse pomembnejšem trajnostnem poslovanju, tako na področju okolja, družbene odgovornosti kot upravljanja podjetja: »Finančna industrija je še posebno pomembna pri spodbujanju trajnostnega poslovanja. Ne samo zavarovalnice, tudi banke, predvsem pa investicijski skladi, lahko s svojimi produkti spodbujamo podjetja in jih prisilimo, da se začno bolj trajnostno vesti. Podjetja, ki se tega ne držijo, so od finančne industrije deležna manjših podpor.«

Zavarovalna skupina Sava se ukvarja tako z zavarovalništvom kot z upravljanjem sredstev: »Pri nalaganju denarja, ki nam ga vlagatelji zaupajo, uresničujemo tudi trajnostne vidike. Na področju produktov se določenih industrij izogibamo in jih ne podpiramo ter jih tako želimo pripraviti k bolj trajnostnemu vedenju. Z vidika investiranja pa poskušamo tudi mi čim bolj trajnostno investirati, kar pomeni, da iščemo naložbe v podjetja, ki so se tudi sama zavezala k trajnostnemu poslovanju.« Na vprašanje o donosnostih trajnostnih in netrajnostnih naložb je odgovoril, da so te primerljive, a dodal: »Pomembneje je, da bodo podjetja, ki danes ne poslujejo trajnostno, v prihodnje lahko podvržena novim regulatornim ukrepom, videli smo tudi že bojkote potrošnikov določenih podjetij, kar lahko oboje vpliva na njihovo poslovanje.«

David Benedek je v podkastu, ki je dosegljiv tudi pri ponudnikih podkastov, spregovoril tudi o zelenem zavajanju, regulaciji trajnostnega poslovanja in o tem, kaj ceni pri gospodarstvenikih.