Ukrajinski veleposlanik: Dialog z ZDA zahteven, uspeh odvisen tudi od Evrope

Ukrajina bo na pogajanjih z ZDA o koncu vojne z Rusijo, ki se bodo predvidoma prihodnji teden začela v Savdski Arabiji, predstavila »svojo vizijo miroljubne rešitve, ki vključuje prekinitev ognja in varnostna jamstva [...], pomembna za to, da bo ta mir trajen in pravičen za Ukrajino ter Evropo«, je poudaril ukrajinski veleposlanik v Sloveniji Petro Bešta in vztrajal, da je članstvo napadene države v Natu najboljši način za uresničitev teh ciljev.

»To bodo prvi takšni pogovori med našima državama,« je pojasnil Bešta, rekoč, da je ambicija ukrajinske strani oblikovati skupno stališče z ZDA, predvsem pa doseči, da bo Ukrajina v morebitna mirovna pogajanja z Rusijo vstopila s pozicije moči. To po veleposlanikovih besedah med drugim pomeni okrepitev položaja ukrajinskih sil na bojišču, zaustavitev napredka agresorskih enot in povečanje pritiska na Rusijo z novimi sankcijami, usmerjenimi v kritične elemente ruske varnosti ter finančne stabilnosti. »Imamo slabe izkušnje z Rusijo in ne verjamemo, da je brez okrepitve položaja Ukrajine na fronti in povečanja pritiska na rusko stran za nas mogoča sprejemljiva rešitev.«

Iz izjav veleposlanika, ki je nastopil mandat decembra lani, je bila razvidna želja Kijeva po zgladitvi trenj z administracijo Donalda Trumpa. Ta je po odmevnem sporu republikanskega predsednika z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim med njegovim obiskom v Beli hiši zamrznila ameriško vojaško pomoč in prekinila deljenje obveščevalnih podatkov z žrtvijo ruske agresije.

Težko bo nadomestiti ameriško pomoč

Ukrajina je v marsičem odvisna od ameriških obveščevalnih podatkov, je potrdil Bešta, brez teh je težje zavarovati položaje ukrajinskih sil na fronti, videti v globino ruskega ozemlja oziroma učinkovito izvajati napade z brezpilotnimi letalniki domače proizvodnje, katerih doseg znaša tudi do 2000 kilometrov. »Vse to zahteva obveščevalne podatke, brez teh je težko nadaljevati [te operacije].«

Veleposlanik ne verjame, da bi lahko Evropa zapolnila vrzel, ki je nastala z umikom ameriške vojaške in obveščevalne podpore. Ukrajina po njegovih besedah sama proizvede približno 40 odstotkov orožja, 30 odstotkov ga dobi iz ZDA, preostanek od evropskih partnerjev. Kot je nakazal sogovornik, je ta podpora nujna za dolgoročno vzdržnost ukrajinske vojske na bojiščih, kar pomeni, da bo Ukrajina prej ali slej s Trumpovo administracijo morala najti skupni jezik, če ne drugače, s sklenitvijo dogovora o redkih rudninah.

Dialog z ZDA je Bešta opisal kot »zahteven«, njegov potek in uspeh bo po njegovi oceni odvisen tudi od zmožnosti Evrope in Ukrajine, da sprejemata odločnejše odločitve. »To bo pomembno vplivalo na dinamiko z Združenimi državami,« je pojasnil veleposlanik, rekoč, da mora stara celina nadaljevati krepitev svoje varnostne arhitekture. To je po njegovem edini način za uspešno odvračanje Putinove Rusije.

Kljub ameriškemu nasprotovanju članstvu Ukrajine v Natu napadena država vztraja, da je to najboljši način za dosego trajnega in pravičnega miru. O alternativah takšnemu scenariju Bešta ni hotel ugibati. »[Članstvo v Natu] je naša absolutna prednostna naloga,« je poudaril, rekoč, da Ukrajina mora biti vključena v novo evropsko varnostno arhitekturo.