Učenje francoščine ne le zaradi romantike, ampak zaradi poslov

Izobraževanje je prva življenjska naložba, tudi zato so v Franciji izbrali 28. november za prvi mednarodni dan učiteljev francoščine (kot tujega jezika). Pobudo za to je marca lani dal predsednik države Emmanuel Macron, pod okriljem Francoskega inštituta (IF) bodo ta dan zaznamovali tudi v Sloveniji.

»Cilj je okrepiti mesto francoščine in frankofonije po svetu,« je za Delo povedala Marie-Laure Canteloube, atašejka za delovanje na področju francoskega jezika v IF, »kakor je namen poudariti vrednost učiteljskega poklica.« Zato se bodo jutri poklonili učiteljem francoščine po svetu, po celotni mreži Francoskih inštitutov in Alliance française. V francoski rezidenci v Ljubljani bodo gostili 16 učiteljev francoščine, ki so se odzvali na povabilo in poslali pričevanja na temo Moj najljubši spomin v karieri (trem naključno izbranim bodo podelili nagrade od enotedenskega bivanja in jezikovnega tečaja v mednarodnem centru v Antibesu do bralnika in knjig). Hkrati bodo z vitezom reda akademskih palm odlikovali profesorico Mary Ellen Ramasimanana Virtič.
 

Malo zanimanja

»Francoščini v svetu dobro kaže,« je poudarila Marie-Laure Canteloube, »tudi projekcije so optimistične, francosko govorečih je veliko, sploh v Afriki«, kjer bo, kot kažejo demografska gibanja, govorcev še več. »V Sloveniji je situacija manj spodbudna: delež otrok in mladih, ki se učijo francosko, že nekaj let pada, posebno v gimnazijah.« Razlogi za to so različni, po eni strani se tradicionalno in »pragmatično, zaradi študija in morebitne zaposlitve, še naprej močno naslanjate na sosednje nemškogovoreče okolje«, po drugi strani je med Slovenci »pogosta predstava, da je francoščina težek jezik, denimo v primerjavi s španščino, za katero spodbujajo zanimanje razne teveserije«.



O živosti klišejev veliko pove podatek, da francoščino kot drugi tuji jezik večinoma izberejo dekleta in da je odločitev za to v veliki meri povezana z romantiziranjem Francije kot družbe s poudarjenimi kulturo, filmom, modo in gastronomijo. »V gimnaziji Škofja Loka, na primer, ki smo jo obiskali pred kratkim, je le eden od 20 dijakov dejal, da bi rad pozneje dobil zaposlitev – v Belgiji, neka dijakinja je kot razlog navedla, da ji je všeč Édith Piaf. [...] Izbira francoščine je torej velikokrat emocionalna in redko povezana z delom«, ekonomijo, financami. In vendar je Francija ogromen trg z veliko možnostmi za službo in že prej študij. Francoska vlada v Sloveniji ponuja različne štipendije, prav tako lingvistične za študente romanistike oziroma bodoče prevajalce – v Strasbourgu –, vsako leto pošljejo na izpopolnjevanje v Vichy, v center Cavilam, najmanj tri profesorje francoščine.

Ogromno projektov

Projektov, ki jih pripravljajo v Francoskem inštitutu – da bi približali francoščino in Francijo slovenski mladini in drugim –, je nič koliko (Francija potuje, Zlati makron ...), kajti izobraževanje je pomembno polje političnega in ključen odriv v ekonomijo, zanimanja za gospodarsko sodelovanje pa je v obeh družbah precej. »Ni malo šol v Franciji, ki se obrnejo na nas, ker bi rade navezale stike s tukajšnjimi, in obratno.« Veliko francoskih učiteljev si, kot je dodala Marie-Laure Canteloube, prizadeva za izmenjave tudi zato, da bi francoski šolarji napredovali pri angleščini. »Ugotavljajo, da je raven angleškega jezika pri slovenskih otrocih višja.«

​Opozarjati na mesto francoščine v svetu politično ni nič novega, njena promocija je bila pomembna za vse predsednike, pod sedanjim predsednikom Emmanuelom Macronom je poudarek še izrazitejši.