Zdravila so del strateške avtonomije Evrope

Bruselj – Dostop do varnih, učinkovitih in visokokakovostnih zdravil za vse po dostopnih cenah je vodilo nove farmacevtske strategije, ki jo je danes sprejela evropska komisija.

Evropi naj bi zagotovila, da bo pokrivala svoje farmacevtske potrebe tudi med krizo z robustnimi dobavnimi verigami. »Pandemija koronavirusa je pokazala nujno potrebo po krepitvi naših zdravstvenih sistemov,« je opozorila predsednica evropske komisije Ursula von der Leyen.

Čeprav je strategija zasnovana širše kot zgolj odziv na krizo, vključuje nauke iz pandemije, na daljši rok predvsem glede nepokritih zdravstvenih potreb, strateške avtonomije in vzdržnih zdravstvenih sistemov. Tako naj bi bil farmacevtski sektor bolje pripravljen in odporen.

Evropska komisija je sicer zasnovala načrt zdravstvene unije, ki med drugim predvideva krepitev vloge evropske agencije za zdravila (EMA). Agencija s sedežem v Amsterdamu (do brexita je delovala v Londonu) bo delovala kot središče znanstvene odličnosti in med krizami zagotavljala koordinacijo glede ključnih zdravil.
 

Predraga zdravila

Med drugim se nameravajo lotiti vprašanja visokih cen zdravil, zlasti v povezavi s patentnim sistemom in omejitvami za generična zdravila, ki lahko pridejo na trg z nižjimi cenami šele po izteku zaščite. Tak sistem je po oceni Bruslja »čedalje bolj pod pritiskom«. Za več kot polovico gospodinjstev v EU stroški zdravil predstavljajo precejšnje finančno breme. Evropska komisija bo glede tega spodbujala sodelovanje med nacionalnimi organi. Poleg tega bi pripomogla k več transparentnosti metod, s katerimi se ugotavljajo stroški za raziskave in razvoj zdravil.



Strategija sicer podpira konkurenčnost, inovativnost  in vzdržnost evropske farmacevtske industrije. Razvoj zdravil naj bi tudi bil »bolj zelen«. Usmerjali bi se v razvoj zdravil za redke bolezni. Dobavne verige naj bi bile varne in raznolike. Vzpostavljali naj bi tudi strateške rezerve in spodbujali proizvodnjo Evrope, da bi zmanjšali odvisnost od drugih.

»Izpolnjujemo zavezo za oblikovanje v prihodnost usmerjenega in na pacienta osredotočenega farmacevtskega okolja, v katerem industrija EU lahko inovira, cveti in ostaja globalni voditelj,« je povedala evropska komisarka za zdravje Stela Kiriakides. Iskanje cepiva proti covidu-19 je po njenih besedah pokazalo, da lahko v Evropi hitro napredujemo, če uporabimo inovacije, tehnologije in spodbude. 
 

Biotehnologija in umetna inteligenca

V Bruslju sicer vidijo strategijo kot začetek procesa, ki vključuje zakonodajne in druge akte, ki bodo sprejeti v prihodnjih letih. Med njimi je, denimo, prenova uredbe o postopkih za pridobitev dovoljenja za promet in nadzor zdravil iz leta 2004. Zagotovljena bo podpora raziskavam in inovacijam s programi, kot sta Obzorje in EU4Health, pa tudi vključevanje novih spoznanj na področju biotehnologije in uporabe umetne inteligence.

Evropski farmacevtski sektor je lani prispeval 37 milijard evrov naložb v raziskave, v njem je neposredno zaposlenih 800.000 ljudi in ustvaril je za 110 milijard trgovinskega presežka. Vsako leto je na ravni EU odobrenih več kot 60 novih zdravil.