Državi bi se vložek v spodbujanje industrije 4.0 zelo hitro povrnil

Ena večjih težav slovenskega gospodarstva je nizka produktivnost. To bi lahko podjetja povečala z večjim vlaganjem v avtomatizacijo in digitalizacijo. Rešitve industrije 4.0 za proizvodna podjetja ponujajo v podjetju Metronik, ki ga je strokovna komisija letos izbrala za Delovo podjetniško zvezdo. O industriji 4.0 in Metroniku smo se pogovarjali z direktorjem ljubljanske družbe Aleksandrom Temeljotovom.
 

Smo na vrhuncu drugega vala epidemije. V Metroniku delate od doma ali v prostorih podjetja?

Kombiniramo različno. Trenutno polovica naših sodelavcev dela od doma, polovica pa v prostorih podjetja. Če kdo zboli, mora celoten oddelek delati od doma. Drugi val je sicer poslal na bolniško veliko več sodelavcev kot prvi.
 

Ukvarjate se z uvajanjem industrije 4.0 v proizvodnjo. Industrija 4.0 verjetno zmanjša število delavcev. Avtomatizacija in digitalizacija sta tako preventiva pred valom okužb v proizvodnjah?

Zagotovo pomaga. Če je proizvodnja avtomatizirana, v njej potrebujemo manj ljudi. Tako je v teh razmerah to prednost.


 

Kakšen je bil trend uvajanja industrije 4.0 v Sloveniji pred sedanjo krizo in kako je nanj vplivala epidemija?

Iniciativa industrija 4.0 se nanaša na uvajanje avtomatizacije in informatizacije v industrijske proizvodne procese, kar je povezano z naprednimi računalniškimi metodami za nadzor proizvodnje. Te zagotavljajo boljšo povezljivost strojev, boljši nadzor proizvodnje, povečanje kakovosti in učinkovitosti proizvodnje ter ne nazadnje povečanje produktivnosti.

S področjem, ki ga danes poznamo pod izrazom industrija 4.0, se v Metroniku ukvarjamo praktično od ustanovitve pred tridesetimi leti, le da se je ta izraz v javnosti pojavil leta 2010, ko je nemška industrija ugotovila, da lahko samo z intenzivnim vlaganjem v digitalizacijo ohrani konkurenčnost na svetovnem trgu. Tudi v Sloveniji podjetja, ki želijo ostati konkurenčna na globalnem trgu, že leta vlagajo v avtomatizacijo in digitalizacijo proizvodnje. Trenutna kriza zaradi epidemije je ta proces mogoče nekoliko upočasnila, toda vodilna proizvodna podjetja izkoriščajo čas krize, da še bolj digitalizirajo svojo proizvodnjo, da se pripravijo na obdobje po epidemiji.


 

Ali je kakšen poseben razlog, da ravno čas krize izkoriščajo za digitalizacijo?

Enostavno imajo več časa. Če imajo podjetja manj naročil in drugih aktivnosti, imajo več časa za vpeljavo novih mehanizmov v proizvodnjo. Če je podjetje digitalizirano in ima avtomatizirane sisteme, bo po koncu krize bolje pripravljeno na konkurenco.
 

Podjetja dovolj izkoriščajo ta čas, da bodo pripravljena na postcovid ero?

Odvisno, od podjetja do podjetja. Nekatera so bolj v krču, druga pa o tem razmišljajo ter vlagajo v avtomatizacijo in digitalizacijo.
 

Ste izvozno podjetje. Kaj ugotavljate glede uvajanja industrije 4.0 v drugih državah v primerjavi s Slovenijo?

Metronik ponuja rešitve avtomatizacije in digitalizacije za širok spekter industrije. Zelo smo prisotni v farmacevtski, prehrambni, avtomobilski in drugih industrijah pa tudi pri infrastrukturnih objektih, kot so elektrarne in vodovodi. Pomembna dejavnost je tudi avtomatizacija pametnih zgradb. V teh tridesetih letih smo izvedli na stotine uspešnih projektov avtomatizacije tako v Sloveniji kot v tujini.

Zadnjih nekaj let izvoz predstavlja več kot polovico našega prometa, saj rešitve avtomatizacije in digitalizacije uspešno uvajamo zlasti v številnih tovarnah v tujini. V zadnjih letih smo razen v Sloveniji in na Balkanu zelo dejavni še v Avstriji, Ukrajini in Rusiji, zdaj z rešitvami industrije 4.0 intenzivno vstopamo tudi na zahodnoevropske trge, kot so Belgija, Nemčija, Irska in Anglija. Intenzivnost uvajanja digitalizacije je po državah raznolika. Po naših izkušnjah stanje v Sloveniji ni slabo, veliko se v digitalizacijo investira v naših izvoznih in mednarodnih podjetjih, kot sta na primer Lek in Krka, mnoga podjetja pa seveda še niso na tej stopnji.


 

Kaj pa mala in srednje velika podjetja, ta dovolj vlagajo v industrijo 4.0?

Velika podjetja so prej začela vlagati v industrijo 4.0, ker nastopajo na svetovnih trgih in morajo biti konkurenčna. Zadnja leta ta trend prihaja tudi v manjša in srednja podjetja.
 

Kakšna je pripravljenost podjetij na avtomatizacijo in digitalizacijo?

Avtomatizacija in digitalizacija sta kontinuirana procesa. Mnoga slovenska podjetja, denimo farmacevtska industrija in tudi druga izvozna podjetja, so bila visoko avtomatizirana že pred pojavom trenda industrija 4.0. Podjetja z urejeno osnovno avtomatizacijo so zagotovo bolje pripravljena za uvajanje naprednih sistemov digitalizacije, ki omogočajo boljši nadzor, večjo preglednost in agilnost proizvodnje ter vpeljavo optimizacij, ki vplivajo na povečanje produktivnosti. Podjetjem, ki uvedejo digitalizacijo pred konkurenti, se to pozna tudi v višji dobičkonosnosti in povečanju tržnega deleža.
 

Kakšne naloge morajo podjetja opraviti, da posodobijo proizvodnjo v smeri industrije 4.0?

Običajno je treba najprej zagotoviti avtomatizacijo osnovnih proizvodnih in energetskih procesov, nato urediti povezljivost strojev in v zadnjem koraku sledi uvajanje IT-platforme za digitalizacijo, ki omogoča uvedbo orodij in algoritmov za boljši nadzor in optimizacijo proizvodnje. V Metroniku podjetjem svetujemo in pomagamo v vseh naštetih fazah posodobitve proizvodnje.
 

Kakšne so prednosti industrije 4.0 v podjetjih?

Po uspešno uvedenih metodah industrije 4.0 je proizvodnja bolj pregledna, prilagodljiva, kakovost proizvodnje je bolj nadzorovana, povečata se učinkovitost in produktivnost. Zaposleni v proizvodnji dobijo dodatna programska orodja, ki jim pomagajo pri uvajanju in lažjem obvladovanju njihovih nalog. Po objavljeni raziskavi svetovalne hiše Boston Consulting Group se pričakuje, da proizvodna podjetja po uspešni vpeljavi metod industrije 4.0 zaradi boljše povezave med opremo, stroji in ljudmi lahko produktivnost povečajo tudi za 25 do 30 odstotkov. Naj poudarim, da uvajanje metod industrije 4.0 razbremeni delavce v proizvodnji in jim olajša delo.
 

So tudi raziskave, koliko manj zaposlenih – to je verjetno odvisno od proizvodnje do proizvodnje – podjetje potrebuje po avtomatizaciji in digitalizaciji?

Cilj avtomatizacije in digitalizacije ni manj zaposlenih, ampak je cilj imeti zaposlene bolj pametno vključene v proizvodni proces. Če je podjetje dobro digitalizirano, lahko ob enakem številu zaposlenih proizvede 20 ali 30 odstotkov več. Cilj je povečanje produktivnosti, torej povečanje količine proizvodnje z obstoječo opremo in zaposlenimi.


 

Kaj je naslednja stopnja pri digitalizaciji proizvodnje? Je to uvedba umetne inteligence?

Metode umetne inteligence se že danes vpeljujejo v proizvodnjo. To je ena od tehnologij, ki je sestavni del industrije 4.0.
 

Kako uvajanje avtomatizacije in digitalizacije vpliva na porabo energije v podjetju?

Upravljanje z energijo v podjetju je ena od dejavnosti, ki jih v Metroniku izvajamo že dolgo. V ta namen smo razvili programsko opremo MePIS Energy, ki omogoča dober in pregleden nadzor nad porabo energije ter ima učinkovita orodja za analize in poročanje, ki uporabnikom olajšajo iskanje možnosti za izboljšave in prihranke. Ponosni smo, da naš sistem za upravljanje z energijo že leta koristi avstrijski avtomobilski velikan Magna, ki je z Metronikovo rešitvijo opremil vse svoje proizvodne obrate.
 

Tudi v Hočah?

Tudi v hoškem obratu je naš sistem.
 

Ali se poraba energije v podjetju po uvedbi industrije 4.0 poveča?

Pri uvedbi industrije 4.0 je treba pozornost nameniti tudi porabi energije. Ker so proizvodni procesi in poraba energije bolje vodeni in nadzirani, je rezultat uvedbe manjša poraba energije na enoto proizvoda.
 

Težava, ki jo imamo v Sloveniji, je, da glede na trende porabe elektrike ne vemo povsem točno, kje bomo vso potrebno elektriko proizvajali, problem je tudi zmogljivost električnega prenosnega omrežja glede na prihajajoče potrebe. Ukvarjate se tudi z avtomatizacijo v energetiki. Kako lahko ta pri teh težavah pomaga?

Imamo orodja za upravljanje z energijo v podjetjih, s katerimi lahko enostavno ugotovimo, koliko elektrike, plina, vode se porabi v katerem delu procesa, in le to dodelimo na enoto proizvoda. Ko zagotovimo dober vpogled v potek energetskih tokov, lahko uvedemo ukrepe in metode za zmanjšanje porabe energije.
 

Ukvarjate se tudi z avtomatizacijo kritične infrastrukture. Kako lahko izboljšamo učinkovitost teh sistemov?

Pri avtomatizaciji vseh sistemov – proizvodnje ali infrastrukture – je cilj, da čim bolj optimalno vodimo proces. Pri proizvodnji pazimo, da so izdelki narejeni kakovostno in da je sledljivost proizvodnje dobra. Pri infrastrukturi izboljšamo vpoglede v sisteme. Na primer pri vodovodih vemo, kje pušča, kje je prišlo do okvare, in lahko hitreje reagiramo. Digitalizacija recimo pomaga, da na osnovi modela in meritev že en mesec ali teden pred možno okvaro ugotovimo, da bo neka naprava odpovedala, in lahko pred izpadom popravimo, kar je treba.
 

Kako bi država morala spodbuditi vlaganje v industrijo 4.0?

Država se trudi. Razpisi za podporo investicij v konkretne projekte na področju industrije 4.0 so prava pot. Za državo bi bilo koristno, da z nepovratnimi sredstvi veliko bolj spodbudi takšne projekte, saj investicije v digitalizacijo in uvajanje industrije 4.0 neposredno povečujejo produktivnost in izvoz. Zato bi se z davki na dodano vrednost in drugimi davki državi ta sredstva zelo hitro povrnila.
 

Vlada je napovedala šesti protikoronski sveženj. Kakšne ukrepe pričakujete?

Zaradi epidemije smo imeli veliko odsotnosti zaposlenih že spomladi. Jeseni in pozimi bo odsotnosti še več. Osnovno je, da država podjetjem za zaposlene, ki zaradi epidemije ne morejo delati, pokrije strošek plače oziroma bolniške odsotnosti. To sicer že poteka in pomembno je, da ta ukrep ostane v veljavi do konca krize.


 

Ste koristili ukrepe iz prvih petih paketov pomoči?

Smo, v določeni meri. Odsotnost od dela zaradi covida-19 je bila sofinancirana, prispevki so bili tudi sofinancirani. Državna pomoč je zelo pomembna, da se podjetja prebijejo do pomladi, ko računamo, da se bo kriza končala.
 

Delujete na več trgih; kako vladni protikoronski ukrepi vplivajo na vaše poslovanje v različnih državah?

Kot veste, so vsa potovanja v tujino trenutno blokirana. To je velika ovira za izvajanje del v tujini in tudi za pridobivanje naročil pri novih strankah. Potrpežljivo moramo počakati nekaj mesecev in potem bo bolje.
 

Metronik je bil ustanovljen pred 30 leti, predvsem v zadnjih letih pa ustvarjate hitro rast. Leta 2015 je podjetje ustvarilo dob­rih osem milijonov evrov prihodkov, lani celotna skupina več kot 24 milijonov evrov, profitabilnost podjetja je velika, število zaposlenih pa ste v zadnjih štirih letih podvojili na več kot 150. Kakšni so razlogi za rast Metronika?

Metronik ima stabilno rast že od ustanovitve dalje, saj smo zrasli iz podjetja z dvema zaposlenima v skupino, ki zaposluje več kot 150 odličnih strokovnjakov v treh državah. Razlog za rast podjetja je v interesu industrijskih podjetij, da z uvajanjem avtomatizacije in informacijskih tehnologij v proizvodnjo izboljšujejo konkurenčnost. V Metroniku jim pri tem lahko pomagamo, saj poskušamo dobro razumeti težave naših naročnikov in predlagati optimalne tehnične rešitve, ob tem pa tudi zagotavljati visoko kakovost storitev. Trudimo se, da za uporabnike naših sistemov ustvarimo veliko dodane vrednosti in varnost na dolgi rok, saj je digitalizacija proces, v katerem podjetje potrebuje zanesljivega dobavitelja, ki je sposoben delovati kot razvojni partner v daljšem obdobju.


 

Kako je sedanja kriza vplivala na vas?

Če se pošalim, smo se predvsem navadili različnih tehnik dela in komunikacije z uporabniki in s potencialnimi strankami na daljavo. Verjetno nam bo tudi po krizi dobro obvladovanje dela na daljavo prineslo prednost. Drugače, tako kot ostala industrija, opažamo padec naročil, saj večina proizvodnih podjetij občuti negotovost in v taki situaciji je običajno, da se investicije nekoliko ustavijo. Pozitivno pa je, da nekatera, zlasti vodilna podjetja izkoriščajo ta čas, da posodobijo proizvodnjo in investirajo v digitalizacijo celo več kot pred krizo; ta podjetja bodo zagotovo zmagovalna, ko trenutna kriza izzveni.
 

Imate tri različne segmente kupcev: večje poslovne, hotelske in logistične komplekse; srednja in večja farmacevtska, prehrambna, avtomobilska, kovinsko-predelovalna in elektronska proizvodna podjetja ter logistične, telekomunikacijske in elektroenergetske sistemske operaterje. Kje so najbolj ustavili investicije, kar občutite tudi vi? In kje najmanj?

Nekaterim panogam ni lahko. Zdi se nam, da je trenutno najtežje avtomobilski industriji. Avtomobilski koncerni so zmanjšali naročila in opažamo, da so za nekatera naša podjetja, ki delajo za avtomobilsko panogo, težki časi, zato ne razmišljajo prav veliko o novih investicijah. Turistična industrija je prav tako v krizi, zato se bodo verjetno zmanjšale investicije v hotelske kapacitete. Podobno je še marsikje, vendar optimistično računamo, da se bo to kmalu končalo.
 

So kakšni znaki, kdaj bi lahko prišlo do zagona investicij?

Trenutno takih znakov ni. Nekako se moramo prebiti skozi prihodnjih pet mesecev in pričakujem, da se bodo nato razmere umirile.