Zakaj bogati Američani umirajo prej kot revni Evropejci

Presenetljiva ugotovitev nove študije, objavljene v ugledni medicinski reviji New England Journal of Medicine, postavlja pod vprašaj prepričanje, da ameriško bogastvo zagotavlja dolgo življenje na ravni drugih razvitih držav. Raziskava, ki so jo vodili znanstveniki z Univerze Brown, namreč razkriva, da imajo tudi najpremožnejši Američani krajšo pričakovano življenjsko dobo in višjo stopnjo umrljivosti kot njihovi evropski socialno-ekonomski vrstniki. V nekaterih primerih je njihova stopnja preživetja celo primerljiva z najrevnejšimi prebivalci Evrope.

Že dlje časa je znano, da Američani na splošno umirajo mlajši kot prebivalci večine drugih držav z visokimi dohodki, piše Ars Technica. Toda nova študija kaže, da ta trend velja tudi za najvišje sloje ameriške družbe. »Ugotovitve so kruto opozorilo, da niti najbogatejši Američani niso zaščiteni pred sistemskimi težavami v ZDA, ki prispevajo k nižji pričakovani življenjski dobi, kot so ekonomska neenakost ali dejavniki tveganja, kot so stres, prehrana ali okoljska tveganja«, je v sporočilu za javnost zapisala vodilna avtorica študije Irene Papanicolas, profesorica na Univerzi Brown.

Osupljive razlike med celinama

Študija je zajela podatke več kot 73 tisoč odraslih, starih med 50 in 85 let, iz ZDA in različnih evropskih regij (severne/zahodne, južne in vzhodne Evrope), ki so jih spremljali med letoma 2010 in 2022. Ugotovili so, da so imeli Američani na vseh ravneh premoženja višjo stopnjo umrljivosti kot Evropejci.

V raziskavi še posebej izstopa primerjava znotraj najbogatejših skupin: najpremožnejši Američani so imeli v povprečju krajšo življenjsko dobo kot najpremožnejši Evropejci. Njihova stopnja preživetja je bila v nekaterih primerih celo na ravni najrevnejše četrtine prebivalcev v državah zahodne Evrope. FOTO: John Lamparski/AFP

Razlike so bile znatne: prebivalci celinske Evrope so v obdobju študije umirali po približno štirideset odstotkov nižjih stopnjah kot udeleženci iz ZDA. Stopnje umrljivosti v južni Evropi so bile za okoli trideset odstotkov nižje, v vzhodni Evropi pa za trinajst do dvajset odstotkov nižje od ameriških. Še posebej izstopa primerjava znotraj najbogatejših skupin: najpremožnejši Američani so imeli v povprečju krajšo življenjsko dobo kot najpremožnejši Evropejci. Njihova stopnja preživetja je bila v nekaterih primerih celo na ravni najrevnejše četrtine prebivalcev v državah zahodne Evrope, kot so Nemčija, Francija in Nizozemska, poudarjajo avtorji v New England Journal of Medicine.

Spomnimo se na Luigija Mangionija

Luigi Mangione, 26-letni diplomant Univerze v Pennsylvaniji, je obtožen umora Briana Thompsona, glavnega izvršnega direktorja ameriške zdravstvene zavarovalnice UnitedHealthcare, ki se je zgodil 4. decembra 2024 v New Yorku. Mangioneja so prijeli nekaj dni po umoru v Pennsylvaniji, pri sebi pa naj bi imel 3D-natisnjeno pištolo in na roko napisanim dokument (oz. manifest) s kritiko ameriškega zdravstvenega sistema, navaja CBS News.

Mangioneja so prijeli nekaj dni po umoru v Pennsylvaniji, pri sebi pa naj bi imel 3D-natisnjeno pištolo in na roko napisanim dokument (oz. manifest) s kritiko ameriškega zdravstvenega sistema. FOTO: Eduardo Munoz/Reuters

Mangione se sooča z resnimi zveznimi in državnimi obtožbami, vključno z umorom, zalezovanjem in uporabo orožja, pri čemer mu na zvezni ravni grozi tudi smrtna kazen, kot je potrdilo pravosodno ministrstvo. Tožilci trdijo, da je bil napad načrtovan z namenom sprožiti javno razpravo o zdravstvu in zavarovalniški industriji.

Primer je sprožil burno javno razpravo in postal središče izraženega nezadovoljstva mnogih Američanov nad delovanjem zdravstvenih zavarovalnic in celotnega sistema. Čeprav oblasti dejanje obravnavajo kot načrtovan umor in celo terorizem, je Mangione pridobil veliko javne podpore, ki izvira predvsem iz kritik na račun zavarovalniških praks zavračanja ali zavlačevanja pri odobritvi zdravljenja.

Odmeval je tudi predlog zakona v Kaliforniji, poimenovan po Mangioneju, ki naj bi naslavljal prav te problematike, čeprav je poimenovanje sprožilo ostre kritike, poroča Times. Pred dnevi je postalo znano, da bodo državni tožilci za Mangioneja zahtevali smrtno kazen.

Bogastvo pomaga, a v ZDA manj kot v Evropi

Študija potrjuje, da večje premoženje povsod pomeni daljše življenje – posamezniki v najbogatejši četrtini so imeli za štirideset odstotkov nižjo stopnjo umrljivosti kot tisti v najrevnejši. Vendar pa je ta povezava v ZDA veliko izrazitejša; razkorak v preživetju med najbogatejšimi in najrevnejšimi je tam bistveno večji kot v Evropi. Najrevnejši Američani so imeli tudi najnižjo stopnjo preživetja med vsemi primerjanimi skupinami.

Primer Luigija Mangionija je sprožil burno javno razpravo in postal središče izraženega nezadovoljstva mnogih Američanov nad delovanjem zdravstvenih zavarovalnic in celotnega sistema FOTO: Kent J. Edwards/Reuters

Raziskovalci izpostavljajo tudi tako imenovani »učinek preživelih« v ZDA: revnejši posamezniki s slabšim zdravjem pogosteje umrejo prej, zato je preostala starejša populacija videti bolj zdrava in premožna, kot bi bila sicer. »Naše prejšnje delo je pokazalo, da se premoženjska neenakost po 65. letu starosti sicer zmanjša tako v ZDA kot v Evropi, a v ZDA se to zgodi zato, ker najrevnejši Američani umirajo prej in v večjem deležu«, pojasnjuje Papanicolasova.

Zakaj Američani živijo krajše?

Medtem ko lahko slabši dostop do zdravstvenega varstva in šibkejše socialne strukture delno pojasnijo velik razkorak med revnimi in bogatimi znotraj ZDA, pa ne pojasnijo razlik med premožnimi Američani in premožnimi Evropejci, poudarjajo avtorji. Menijo, da morajo biti v igri še drugi sistemski dejavniki, značilni za ameriško družbo.

Med možnimi vzroki navajajo večjo ekonomsko neenakost, šibkejše mreže socialne varnosti, strukturne neenakosti, pa tudi kulturne in vedenjske dejavnike, kot so prehrana, stres, kajenje in življenje na podeželju. Nasprotno pa bi lahko bolj radodarne evropske socialne države nudile zaščito tudi revnejšim slojem, zaradi česar je tam za doseganje daljše življenjske dobe potrebno manj premoženja kot v ZDA. Kot je za Euronews komentiral dr. Martin McKee, profesor evropskega javnega zdravja, ki v študiji sicer ni sodeloval, ti rezultati kažejo, »da socialna država koristi vsem, vključno s tistimi, ki se imajo vsaj za srednji razred«.

Pozivi k ukrepanju in učenju od Evrope

»Ugotavljanje zdravstvenih izidov ni izziv le za najranljivejše – prizadeti so tudi tisti v zgornji četrtini premoženja«, poudarja soavtorica študije Sara Machado z Univerze Brown. Rezultati po mnenju raziskovalcev ponujajo streznitveni pogled na ameriško javno zdravje in pozivajo k ukrepanju. Ameriški oblikovalci politik bi morali nasloviti naraščajoči razkorak med premoženjem in umrljivostjo s širšimi ukrepi, ki presegajo zgolj pomanjkljivosti zdravstvenega sistema.

Čeprav oblasti dejanje obravnavajo kot načrtovan umor in celo terorizem, je Luigi Mangione pridobil veliko javne podpore, ki izvira predvsem iz kritik na račun zavarovalniških praks zavračanja ali zavlačevanja pri odobritvi zdravljenja. FOTO: Temilade Adelaja/Reuters

»Če pogledate druge države, imajo boljše rezultate, kar pomeni, da se lahko od njih učimo in izboljšamo«, pravi Machadojeva. »Ne gre nujno za večjo porabo – gre za naslavljanje dejavnikov, ki jih spregledujemo in ki bi lahko prinesli veliko večje koristi, kot si predstavljamo«. Študija tako nakazuje, da ameriški način življenja in družbena ureditev terjata davek tudi pri tistih, ki si lahko privoščijo največ.