Nika Prevc to že ve

Brati pomeni leteti, je nekoč rekel Alberto Manguel, pisatelj, poliglot, avtor knjige Knjižnica ponoči. »Pomeni dvigniti se na razgledno točko, ki omogoča pogled na širjave človeške zgodovine, raznolikosti, idej, izkušenj in raziskav.«

Koliko čudovitih besed sem že prebrala o branju. Branje je potovanje. K sebi, vase, k drugemu. Branje je prebijanje mej. Hkrati z besedami, ki opevajo knjige, govorimo o rapidnem upadanju branja in bralnih navad. Kar zaboli me, ko zaslišim to besedno zvezo.

Kako mlade spet zapeljati s knjigo? Kako njihov pogled in prste odmakniti od migetajočih zaslonov. V zadnjih mesecih sem obiskala kar nekaj knjižnic po Sloveniji. Vsakič znova sem ganjena, kako si vodje knjižnic in knjižničarke prizadevajo za promocijo branja, kako inovativne pristope uporabljajo, da privabijo najmlajše, kako z ljubeznijo oživljajo prostore, ki postajajo nekakšne literarne kavarne, o katerih tako rada berem ali pišem.

Goriška knjižnica Franceta Bevka je dober primer; arhitekturni biser, ki zdaj, v osrčju Evropske prestolnice kulture, postaja tudi zelena knjižnica, s čudovitim vrtom z lesenimi instalacijami. Samo lani so organizirali več kot 700 dogodkov, ki se jih je udeležilo 13.000 ljudi, je rekla knjižničarka Tina Podgornik. Največji strah in skrb zaposlenih v knjižnici je, da bodo ljudje prenehali brati, je rekla. Zato z različnimi dogodki branje približamo mladim tako, da jih vznemiri, da jih začara. Knjižnice so zakladnice znanja in domišljije, odprte so za vsakogar, vsak dan.

Brati pomeni leteti, je rekel pisatelj Alberto Manguel. Nika Prevc to zagotovo ve. Domen Prevc ve. To ve tudi Peter, s katerim sem imela priložnost nekoč govoriti celo uro in me je presenetil s svojo globino in življenjsko filozofijo. Ko tako izjemni mladi ljudje, ki premikajo meje človeškega telesa in meje v glavi, govorijo o branju in knjigah na tak način, lahko še upamo.

Njihova mama je knjižničarka.