Tudi Greta in krčenje ledenikov Zelenim »pomagala« do uspeha

Na nedeljskih parlamentarnih volitvah v Švici sta zeleni stranki dosegli velik uspeh, pri čemer so levo usmerjeni Zeleni postali celo četrta najmočnejša parlamentarna sila. Kljub temu jim verjetno tokrat še ne bo uspel preboj v vlado. Na prvem mestu se je obdržala desničarska Švicarska ljudska stranka (SVP), čeprav z izgubami.

Glede na končne izide volitev so levo usmerjeni Zeleni v nedeljo zbrali 13,2 odstotka glasov volivcev in tako pridobili 17 poslanskih sedežev. Zdaj jih imajo 28. Sredinski Zeleni liberalci so pobrali 7,8 odstotka glasov in tako pridobili devet poslanskih stolčkov. Po novem jih imajo 16. »To so bile definitivno podnebne volitve,« je uspeh Zelenih komentiral vodja njihove poslanske skupine Balthasar Glättli.

Da se bodo volitve tokrat vrtele predvsem okoli podnebnih sprememb oziroma nezadovoljstva s podnebno politiko aktualno vladajočih, je bilo jasno že v predvolilni kampanji, saj javnost ni ravnodušna do dejstev, kot je skrčenje švicarskih ledenikov za deset odstotkov v zadnjih petih letih.

Pozivi mlade švedske aktivistke Grete Thunberg so tako v Švici še posebej močno odmevali. Več tamkajšnjih kantonov je razglasilo »izredne podnebne razmere« in v zadnjih mesecih se je po več deset tisoč ljudi udeleževalo »stavk za podnebje«. Konec septembra je na podnebne proteste v Bern prišlo 100.000 ljudi.

Na prvem mestu je tudi po nedeljskem glasovanju ostala SVP, ki je v veliki meri ignorirala vprašanje podnebnih sprememb in je celo obsojala »podnebno histerijo«, pri tem pa vztrajala pri svoji ksenofobni in proti EU usmerjeni retoriki. Zbrala je sicer še vedno največ glasov med vsemi strankami – 25,6 odstotka glasov, a je to za 3,8 odstotne točke manj kot na zadnjih volitvah. Zasedla bo 54 poslanskih sedežev.

Socialdemokrati (SP) so ostali druga najmočnejša stranka, a jim je podpora upadla za dve odstotni točki in so na koncu zbrali 16,8 odstotka glasov (39 poslancev). Sledijo jim liberalci (FDP) s 15,1-odstotno podporo, kar pomeni padec za 1,3 odstotne točke (29 poslancev).



Doslej četrtouvrščeno Krščanskodemokratsko ljudsko stranko (CVP), ki ji podpora upadla za 0,2 odstotne točke na 11,4 odstotka glasov, kar pomeni 25 poslanskih sedežev, pa so s tega mesta izrinili Zeleni. Ti bi si zdaj lahko prizadevali, da prvič vstopijo v vlado oziroma bundesrat, kjer si sedem mest v skladu s švicarsko edinstveno demokracijo konkordance po načelu tako imenovane čarobne formule že šest desetletij kot najmočnejše politične sile delijo SVP, SP, FDP in CVP.

»Sestava bundesrata ni več povsem ustrezna,« je v televizijski razpravi v nedeljo zvečer izjavila predsednica Zelenih Regula Rytz in tako dala vedeti, da si bo njena stranka prizadevala vstopiti v vlado. A le, če bo eden izmed obstoječih ministrov odstopil ali se upokojil, je poudarila.

Tako politični analitiki kot številni zeleni politiki dvomijo, da bo Zelenim uspel vstop v vlado. Švicarska politična tradicija namreč veleva, da mora stranka, ki želi na novo vstopiti v vlado in spremeniti obstoječe kvote v njej (čarobna formula določa, da nobena stranka ne more zasesti več kot dveh sedežev vladi), doseči dober rezultat vsaj na dvojih zaporednih parlamentarnih volitvah.

Zeleni so v nedeljo ob svojem volilnem uspehu terjali, da se v Švici skliče »podnebni vrh«, na katerem bi predsedniki političnih strank in znanstveniki dorekli načrt za zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov.



Poleg podnebnih sprememb, ki so glede na ugotovitve inštituta za raziskave javnega mnenja Gfs.bern v nedeljo najbolj vplivale na volivce, so bile na volitvah pomembne teme tudi visoke cene zdravstvenega zavarovanja, zastala pogajanja okoli novega okvirnega institucionalnega sporazuma z EU in priseljevanje.

Švicarski parlament sicer šteje skupaj 246 članov – 200 v nationalratu in 46 v ständeratu. Medtem ko nationalrat volijo po proporcionalnem sistemu, ima v ständeratu vsak kanton ne glede na število prebivalcev po dva sedeža, ki se ju izbira po večinskem sistemu. Datum drugega kroga volitev za ständerat bo po kantonih različen. Sedem ministrov novega bundesrata bosta oba domova parlamenta izbirala 11. decembra.