V nadaljevanju preberite: 

Predsednik Donald Trump je 26. marca podpisal izvršni ukaz o uvedbi 25-odstotne carine na vse avtomobile in lahka tovorna vozila, uvožena v ZDA. Ukrep je začel veljati 3. aprila, dan po tem, ko je administracija uvedla tako imenovane vzajemne carine za ameriške trgovinske partnerje. Trump je poskušal pomiriti zaskrbljene Američane in obljubil, da bo »naša avtomobilska industrija cvetela kot še nikoli prej«.

A ne bo. Čeprav so Trumpove carine v nasprotju s splošno uveljavljeno ekonomsko modrostjo – od Adama Smitha in Davida Ricarda do Johna Maynarda Keynesa in Miltona Friedmana –, bi s svojo samozavestjo lahko koga prepričal, da se za njimi skriva neka logika. Carine naj bi spodbudile avtomobilska podjetja, da v ZDA postavijo tovarne, a če pogledamo malce natančneje, postane hitro jasno, da je ta logika močno pomanjkljiva. Čeprav bodo carine prizadele številne države, zlasti Kanado, Mehiko in Japonsko, bodo najhujši učinek čutile prav ZDA. Kritiki Trumpove politike upravičeno opozarjajo, da bodo avtomobili v ZDA zaradi carin dražji, vendar je to le ena od številnih negativnih posledic.