Trump za 200-odstotne carine na alkoholne pijače Evropske unije

Carinska vojna med ZDA in EU se zaostruje. »Evropska unija, ena najbolj sovražnih in žaljivih davčnih in carinskih oblasti na svetu, ustanovljena izključno za izkoriščanje Združenih držav, je pravkar nabila 50-odstotne carine na viski,« je takoj po četrtkovem začetku delovnega dne na svojem družbenem omrežju sporočil republikanski predsednik Donald Trump.

»Če jih ne bodo takoj odstranili, bodo ZDA v kratkem zahtevale 200-odstotne carine na vse vino, šampanjec in alkoholne proizvode iz Francije in drugih držav EU.«To bo zelo dobro za proizvodnjo vina in šampanjca v ZDA, je prvi republikanec še dodal v odgovor na kazenske carine Evropske unije na 28 milijard dolarjev ameriških izdelkov in kanadskih na 21 milijard, oboje kot protiukrep njegovim 25-odstotnim carinam na jeklo in aluminij. Že prej je napovedal podvojitev kazni za vse države, ki bi se upirale tistemu, kar sam vidi kot ukrepe za pravičnejše trgovinske odnose.

Tuji viskiji v nemški kavarni Leopold v washingtonskem Georgetownu se bodo morda kmalu zelo podražili. Foto: Barbara Kramžar

»ZDA nimajo svobodne trgovine, imamo neumno trgovino,« je še robantil ameriški nacionalist. »Ves svet nas odira!« Evropska unija je na spisku največjih trgovinskih presežkov z ZDA na drugem mestu za Kitajsko, le nekaj mest nižje sta Mehika in Kanada, ki ju republikanski predsednik tudi obstreljuje s carinskimi grožnjami. Severno in južno sosedo obtožuje mižanja na obe očesi pri tihotapljenju kitajskega fentanila, ki skupaj z drugimi opioidi vsako leto ubije okrog sto tisoč Američanov.

Drugega aprila lahko vse države z večjimi carinskimi in drugimi trgovinskimi ovirami do ZDA kot obratno pričakujejo recipročne ukrepe in Evropska unija bo morda morala razmisliti o novih trgovinskih pogajanjih s svojo največjo trgovinsko partnerico. Le težko bo namreč našla nadomestne trge za ameriškega, še posebej, ker Kitajski tudi sama očita vse vrste ovir za svoje izdelke in subvencioniranje izvoza.

Marčevsko zasedanje kitajske ljudske skupščine v Pekingu. Foto:Pedro Pardo/Afp

Tega pa najbrž ni pričakovati od Kitajske, ki jo v ZDA mnogi obtožujejo namernega spusta pandemije covida-19 čez svoje meje, morda tudi v odgovor na zelo omejujoč trgovinski sporazum z ZDA iz prvega Trumpovega mandata v Beli hiši. Zaradi izrednega stanja po letu 2020 ji ni bilo treba velikopotezno nakupovati ameriških kmetijskih in drugih izdelkov.

Tudi za marčevskem zasedanju kitajske ljudske skupščine je bilo videti, da se vlada v Pekingu zaveda nujnosti večje domače potrošnje - a samo za domače izdelke. Poznavalci menijo, da komunistična diktatura v svetu in doma računa na lastni razvoj umetne inteligence, ki ga je nedavno senzacionalno dokazal sistem DeepSeek. Tudi tu pa lahko pričakuje odločno upiranje Trumpove administracije, ki azijski velikanki poleg vsega drugega očita velikopotezno krajo intelektualne lastnine. 

Kitajska ZDA lovi tudi pri tehnološkem razvoju. Foto: Dado Ruvic/Reuters

Republikanski predsednik je v preteklosti grozil tudi evropskim in drugim državam, ki so želele omejevati delovanje ameriških tehnoloških podjetij. ZDA pri tehnoloških, komunikacijskih in drugih storitvah beležijo velike presežke z EU in če se Trump ta čas osredotoča predvsem na novo industrializacijo svoje države, bi se EU morala na razvoj tehnoloških podjetij ameriškega in kitajskega sloga. Gre za prihodnost vsega od gospodarstva do svobodnih družb.

»Nihče ni varen,« je o Trumpovih kazenskih carinah tik srečanjem skupine G 7 v quebeškem Charlevoixu ocenila kanadska zunanja ministrica Mélanie Joly. »Nič nismo naredili, da bi asi zaslužili Trumpove napade na našo državo, naše gospodarstvo, našo identiteto. Kanada je vaš najboljši prijatelj, najboljši sosed in najboljši zaveznik.« Trump pa ne vidi razloga, zakaj bi ameriška in tuja podjetja za ameriških trg proizvajala v tej in drugih državah ter tako zaposlovala kanadske namesto ameriških delavcev.

Kanadska zunanja ministrica Melanie Joly z nemško kolegico Annaleno Baerbock in ameriškim državnim sekretarjem Marcom Rubiom. Foto: Saul Loeb/Afp

Republikanski prvak Kanado vztrajno imenuje 51. zvezna država ZDA, kanadskega premierja pa guverner po nazivu voditeljev ameriških zveznih enot. Zunanji minister Marco Rubio je pojasnjeval, da bi se morala  Kanada pridružiti ZDA »le z gospodarskega vidika« in res je njena odvisnost od izvoza v ZDA zelo velika. O tem in o drugih vročih vprašanjih kot vojna v Ukrajini bodo danes zunanji ministri Kanade, Velike Britanije, Nemčije, Italije in Japonske razpravljali z ameriškim kolegom.

Trumpova groba diplomacija vsaj v Kanadi dosega le svoje nasprotje. Nedavna raziskava javnega mnenja je pokazala, da si želi 44 odstotkov Kanadčanov pridružiti – Evropski uniji. Govornica Evropske komisije Paula Pinho je izjavila, da so počaščeni, oboji pa se bodo morali najprej nekako sporazumeti z napadalnim voditeljem ZDA. Ne le zaradi zelo težkega nadomeščanja ameriškega trga z drugimi, ameriška vojska je tudi v zahodni vojaški zvezi Nato edina sposobna dejanskega zavračanja sovražnih držav. V Ukrajini Trump še vedno upa na premirje med Kijevom in Moskvo, če bo ruski predsednik Vladimir Putin nadaljeval z enostranskimi ukrepi, pa ni izključil ostrega finančnega kaznovanja napadalke.

Ruski predsednik Vladimir Putin se je nedavno pokazal v vojaškem oblačilu. Foto Handout/Afp

Evropsko in drugo javnost močno odbija tudi Trumpovo zavzemanje za priključitev danske avtonomne pokrajine Grenlandije, a se bodo morala pri tem sprijazniti z odločitvijo lokalnih prebivalcev. Za zdaj se ti bolj kot ne zavzemajo za samostojnost ter s tem morda tudi za nadaljevanje varnostnih povezav z ZDA.