Trumponomika 2.0 na preizkušnji

Republikanski predsednik Donald Trump se je v prvem mandatu rad ponašal z naraščanjem borznih vrednosti, zdaj je zaradi »zelo velikih stvari« v gospodarstvu pripravljen na »obdobje tranzicije«. Borzni indeks Dow je v začetku tedna izgubil dva odstotka vrednosti, Nasdaq štiri, danes so se borze po najnovejšem kazanju carinskih mišic Kanadi znova zamajale.

Trump ni izključil recesije v letošnjem letu, nova obširna gospodarska agenda lahko tudi po njegovem prinese »kratkotrajne pretrese«. Še pred drugim aprilom, ko bodo začele veljati recipročne carine za vse države z višjimi trgovinskimi in netrgovinskimi ovirami za ameriške izdelke, so trgi vse bolj negotovi. Zadnje pretrese so prinesli najnovejši ogorčeni prepiri s Kanado. Premier province Ontario Doug Ford je v odgovor na Trumpovo rožljanje s kazenskimi carinami naložil 25-odstotne na elektriko, ki jo prodajajo v ZDA, že čez nekaj ur pa se je umaknil. Uradno zaradi »produktivnega pogovora« s Trumpovim trgovinskim ministrom Howardom Lutnickom o obnovljenem trgovinskem dogovoru ZDA, Mehike in Kanade, neuradno pa zaradi spoznanja, da ima veliko republikanski predsednik močnejše karte.

Premier kanadskega Ontaria Doug Ford je ZDA obljubil udarec tam, kjer boli.  Foto: Katherine Ky Cheng Getty Images Via Afp

Trump je v odgovor napoveda, da ne bo čakal s kaznovanjem severne sosede do začetka prihodnjega meseca, ampak bo od danes naprej ves kanadski aluminij in jeklo ocarinil s 50 odstotki. Na območjih Michigana, Minnesote in New Yorka, ki so odvisna od kanadske električne energije, je nameraval razglasiti izredno stanje, s še višjimi kazenskimi carinami je zagrozil v Kanadi delujočim proizvajalcem avtomobilov za ameriški trg. Ponovno je omenil ameriško vojaško zaščito severne sosede in domnevnih 200 milijard dolarjev ameriškega subvencioniranja. »To se ne sme nadaljevati. Edina razumna stvar za Kanado bi bila odločitev, da postane naša cenjena 51. zvezna država. S tem bi izginile vse carine in drugo.«

Zmanjšano zaupanje potrošnikov

Takšna retorika v vsakem primeru zagotavlja nadaljevanje napetosti, pred carinskimi vojnami pa ne svarijo le ekonomisti, ki so kritični do Trumpa. Njegov nekdanji svetovalec Stephen Moore verjame, da bi morali »majavo gospodarstvo« spodbujati s podaljšanjem davčnih olajšav in drugimi ukrepi, ne pa uvajati kazenske carine za tri največje trgovinske partnerice in mnoge druge, ki bodo sledile Kitajski, Kanadi in Mehiki. Azijski velikanki je Trump že naložil 20-odstotne carine na celoten uvoz v ZDA brez izjem, ki jih je prej do 2. aprila dovolil Kanadi in Mehiki.

Ekonomist Moore meni, da petkovo poročilo o novih delovnih mestih ni bilo dobro in da se zaupanje potrošnikov manjša. Trump je po objavi poročila o povečanju brezposelnosti na 4,1 odstotka s prejšnjih štirih dejal, da večino novih delovnih mest zdaj zasedajo Američani in ne priseljenci, ki so uspevali pod prejšnjim predsednikom Joejem Bidnom. Demokratski politik, »ki niti en dan ni delal v zasebnem gospodarstvu«, je po njegovem ustvaril vso sedanjo gospodarsko zmešnjavo.

Ameriški finančni minister Scott Bessent verjame v vračanje proizvodnje v ZDA. Foto: Charly Triballeau/Afp

Ob koncu Delove redakcije še ni bila znana usoda kongresne zakonodaje za nadaljevanje vladnega financiranja, republikanski predsednik pa hoče vsaj do končanja fiskalnega leta poskrbeti za podaljšanje davčnih nižanj iz prvega mandata, povečati proizvodnjo energije in vojaško potrošnjo ter zagotoviti večjo varnost na mejah z Mehiko in Kanado. Del trumponomike 2.0 je tudi odpiranje tovarn v ZDA, v katerih je po podatkih Bele hiše globalizacija odnesla 90.000 obratov s petimi milijoni dobro plačanih industrijskih delovnih mest vred – 40 odstotkov vseh v avtomobilskih družbah. Zdaj Siemens, Merck in drugi odpirajo proizvodnjo v ZDA.

Spreobrnitev ameriškega gospodarstva z Wall Streeta na Main Street – s finančnih trgov k običajnim prebivalcem – vendarle prinaša tveganja. O morebitnih zapletih je govoril tudi finančni minister Scott Bessent, ki verjame, da je gospodarstvo zdaj odvisno od vladne potrošnje, zato bo nujno »obdobje odvajanja«. Biden je po kongresnih ocenah letni proračunski primanjkljaj podvojil na 2000 milijard dolarjev ter s tem spodbudil inflacijo, trgi so po vladnih razumevanjih napihnjeni z visoko vrednostjo peščice tehnoloških družb. »Veličastnih sedem« Alphabet, Amazon, Apple, Meta, Microsoft, Nvidia in Tesla naj bi bilo visoko precenjenih, zaslužnih za skoraj vso nedavno borzno rast.

V republikanski Beli hiši opozarjajo, da so trgi sovražili že negotovost prvih let predsedovanja Ronalda Reagana, ki je prav tako zmanjševal vlogo vlade v gospodarstvu in nižal davke. Pozneje so imeli koristi od tega tako ameriški delavci kot finančni trgi. Po mnenju velikih bank je možnost recesije v ZDA v letošnjem letu vendarle od 20- do 40-odstotna.

Predsednik Donald Trump je v podporo najtesnejšemu sodelavcu Elonu Musku kupil avto znamke tesla. Foto: Mandel Ngan/Afp

Vse glasnejši do tudi domači nasprotniki republikanske politike, nekateri med njimi nasilni. Zaradi zažiganja polnilnic in avtomobilov najtesnejšega sodelavca Elona Muska je predsednik Trump kupil električni avto znamke tesla in ga dal pripeljati pred Belo hišo. Musk pa je v skladu z načeli trumponomike sporočil, da bo močno povečal proizvodnjo svojih avtomobilov v ZDA.