Donald Trump bo še naprej mahal z gorjačo

»Seveda bom odgovoril!« je ameriški predsednik Donald Trump napovedal povračilne­ ukrepe za kazenske carine Evropske unije na 28 milijard dolarjev ameriških izdelkov in na 21 milijard kanadskih, ki jih EU in Kanada uvajata kot odgovor na njegove 25-odstotne carine na jeklo in aluminij. Že prej je napovedal podvojitev kazni državam, ki se bodo upirale njegovi gorjači za tisto, kar sam vidi kot pravičnejše trgovinske odnose.

Proizvodnja jekla v Kanadi. Foto: Carlos Osorio/Reuters

Tudi v ZDA so številni kritiki novih trgovinskih vojn. Ameriška trgovinska zbornica vidi škodo pri delovnih mestih, blaginji in varnosti na obeh straneh Atlantskega oceana, republikanski predsednik pa je nekoč prijateljsko ustanovo že obsojal zaradi njenega strinjanja z 800 milijard dolarjev ameriškega trgovinskega primanjkljaja s svetom. Ta po njegovem prepričanju ZDA spreminja v ujetnico tujih ­interesov. Evropska unija je pri tem na drugem mestu, za Kitajsko, in to ne le pri jeklarjih, za katere je ameriški trg drugi ­najpomembnejši.

Kanada je le nekaj mest niže, obe pa čaka še večja streznitev najpozneje 2. aprila, saj je takrat prvi republikanec napovedal recipročne ukrepe do vseh držav, ki ameriške izdelke carinijo bolj kot nasprotno. Takšen udarec svetovni trgovini gotovo ne bo brez velikih borznih pretresov, a če bi bil Trump kot 45. predsednik ob teh zelo nejevoljen, kot 47. predsednik pred seboj vidi le cilj vrnitve ­proizvodnje domov.

Za prevlado tudi v tradicionalni industriji

Velik del novih carinskih vojn je usmerjen proti Kitajski, ki jo ameriški nacionalist obtožuje velikopotezne kraje ameriških delovnih mest, intelektualne lastnine in vpliva po svetu, pa tudi nove opijske vojne proti ameriškemu prebivalstvu s 100.000 žrtvami na leto. Finančni minister Scott Bessent je težnje sedanje ameriške administracije ubesedil z oceno, da bistvo ameriških sanj niso poceni dobrine, ampak ideja, da lahko vsak državljan doseže gospodarsko varnost in blaginjo ter se pomakne navzgor po družbeni lestvici.

Kitajska je prva tarča Trumpovih trgovinskih ukrepov. Na fotografiji predsednik Xi Jinping. Foto:Pedro Pardo/Afp

Velik ameriški presežek v tehnoloških, komunikacijskih in drugih storitvah za Trumpa ni protiutež, hoče tudi prevlado v tradicionalni industriji, ki zaposluje veliko ljudi. Prav pensilvanska in druga nekdanja industrijska središča so novembra pomagala izvoliti »delavskega milijarderja« Trumpa, ki verjame, da brez domače pro­izvodnje vsega, od jekla do ladij, ne morejo zmagati v nobeni vojni, niti na domačih volitvah.

Ker je demokratom prevzel delavski razred vseh barv, posebno moške, ga celo borzni pretresi ne motijo več tako. Bolj od starih volivcev ga podpirajo mladi, ki prav tako nimajo veliko delniškega in drugega premoženja. Nekateri ekonomisti celo verjamejo, da bi Trump 2.0 ignoriral tudi morebit­no recesijo, še posebej, ker bi lahko prinesla nižanje obrestnih mer.

Nižanje inflacije

Obljube boljšega življenja bi lahko odlagal le za omejen čas, zatem bi ga zadela usoda demokratskega predhodnika Joeja Bidna, ki je ob dvajset- do tridesetodstotni inflaciji hrane in drugega govoričil o dobrem gospodarskem položaju. Ker nima veliko časa, Trump na vseh področjih trumponomike hiti z veliko hitrostjo. Predstavniškemu domu je pravkar uspelo podaljšati proračun, predsednik je že prej ukazal odpravo regulacij ter poleg podaljšanja prejšnjih davčnih nižanj obljubil nekatera nova.

Donald Trump vidi prve uspehe. Zadnje statistike kažejo zaposlovanje domačinov pred priseljenci, ki so večino novih delovnih mest odnašali pod Bidnom, pa tudi v zasebnem gospodarstvu namesto v državni upravi, ki jo je z novimi zaposlenimi polnil prejšnji demokratski predsednik. Sredini podatki so pokazali celo večje nižanje inflacije od pričakovane. Z 2,8 odstotka je še vedno višja od ciljne, a se niža. Trump in njegovi zaradi pospešene proizvodnje fosilnih goriv in krčenja državne potrošnje to pričakujejo tudi v prihodnosti, številna tuja podjetja se že poskušajo izogniti carinskim in drugim napadom z odpiranjem proizvodnje v ZDA.

Prihodnji kanadski premier Mark Carney zahteva ameriško spoštovanje, Trump pa vidi le izkoriščanje. Foto: Carlos Osorio/Reuters

Marsikje, kjer zdaj z odločnimi protiukrepi upajo na Trumpovo popuščanje, bodo morali razmisliti o spremembah vzorcev gospodarskega razvoja, še posebej, če so njihove carine in necarinske ovire na ameriške izdelke res višje od ameriških. Številni ekonomisti Američanom vendarle priporočajo, naj prihranke z borz prestavijo v državne obveznice.