V časih velike negotovosti naj Evropa odgovori premišljeno

»Protekcionistični ukrepi, ki jih je napovedal oziroma implementiral ameriški predsednik, nikakor niso dobra novica za Evropo, pa tudi za ves svet in za Ameriko na splošno. Na dolgi rok lahko vsaj v teoriji pričakujemo vsesplošne negativne učinke.

Kar zadeva Evropo, težko postrežemo s konkretnimi napovedmi. Za zdaj vse naše analize kažejo na zelo velik razpon napovedi. Modeli, ki jih imamo, temeljijo na podatkih iz bližnje preteklosti, ko takih ukrepov v svetu sploh ni bilo. Tak velik val protekcionističnih ukrepov smo nazadnje imeli pred drugo svetovno vojno,« Trumpove carine vidi namestnik guvernerja Banke Slovenije Primož Dolenc.

Primož Dolenc: »Zagotovo protekcionistični ukrepi negativno vplivajo na gospodarsko rast, kako bo z učinki na inflacijo, pa še ne vemo.« FOTO: Leon Vidic/Delo

»Zagotovo protekcionistični ukrepi negativno vplivajo na gospodarsko rast, kako bo z učinki na inflacijo, pa še ne vemo. Po eni strani lahko višje carine privedejo do višje inflacije, po drugi pa lahko nižja gospodarska rast povzroči dezinflacijo. Kakšen bo končni učinek, ne vemo, bomo pa to upoštevali pri naših prihodnjih odločitvah.« Po njegovi oceni »se bo Evropa nedvomno odzvala z nekimi ukrepi, ki pa jih bo treba zelo dobro premisliti, morda tudi v luči kakšnih diplomatskih pogovorov.«

Na vprašanje Dela, kakšna nova geopolitična, kreditna, poslovna in druga tveganja prinašajo Trumpovi ukrepi, je Dolenc pojasnil, da bo Banka Slovenije čez 14 dni objavila poročilo o finančni stabilnosti. »Za zdaj pa ocena naših tveganj za finančno stabilnost ostaja relativno ugodna, bančni sistem je stabilen, dobro kapitaliziran in likviden, a se že kažejo nekateri potencialni ali dejanski učinki poslabšanja gospodarskih razmer, več o tem pa bomo povedali ob objavi poročila.«

Smo v zelo negotovih časih

»Gre za velik pretres za evropsko in svetovno gospodarstvo. Z vidika slovenskega gospodarstva sicer ta neposredni učinek ne bo tako močan, posredni učinki bodo pa kar obsežni, odvisno tudi, kakšni bodo nadaljnji ukrepi na strani Unije. Tu bo treba delovati res koordinirano in premišljeno pri povračilnih ukrepih, seveda pa se bo treba odzvati,« ocenjuje vršilka dolžnosti direktorice Umarja Maja Bednaš.

Maja Bednaš: »Negotovost je tista, ki najbolj vpliva na gospodarsko aktivnost, predvsem na investicije in investicijske odločitve.« FOTO: Leon Vidic/Delo

Kar zadeva vpliv carin na gospodarstvo, je Umar v spomladanski napovedi naredil »oceno z nekoliko drugačnimi predpostavkami, a približno pol odstotne točke nižja gospodarska rast bi bila lahko zaradi teh ukrepov v roku enega leta. V tem so tudi učinki samih carin, a negotovost je tista, ki najbolj vpliva na gospodarsko aktivnost, predvsem na investicije in investicijske odločitve. Smo v zelo negotovih časih. Bolj izpostavljene so vse aktivnosti, ki so bolj vpete v verige vrednosti in bolj izpostavljene trgovanju z Ameriko. Težko pa je oceniti po sektorjih, ker so razmere zelo zapletene.«

Evropa mora delovati umirjeno, s pravimi protiukrepi

»Pri odzivu na ameriške carine počakajmo in ne skačimo v brezno, tudi če nas kdo vanj vleče. Na nekaterih področjih se po Trumpovih potezah že kaže, da te precej bolj škodijo ameriškim kupcem in ameriškemu gospodarstvu. Močno je reagirala tamkajšnja borza, pričakovana je rast inflacije, tudi recesija. Zato je dobro, preden se prenaglimo, da počakamo na končni učinek tega. Verjamem, da bodo posledice teh potez na ameriško gospodarstvo prej ali slej spametovale tudi ameriške odločevalce. EU mora torej delovati umirjeno, selektivno, s pravim naborom protiukrepov in počakati, da svet spet pride k pameti,« meni državni sekretar na gospodarskem ministrstvu Matevž Frangež.

Matevž Frangež: »Pri odzivu na ameriške carine počakajmo in ne skačimo v brezno, tudi če nas kdo vanj vleče.« FOTO: Leon Vidic/Delo

V Sloveniji je po njegovi oceni najbolj izpostavljena avtomobilska industrija »zaradi močne vključitve v evropske industrijske verige, ZDA pa so pomemben trg za evropsko avtomobilsko industrijo. Pričakovati je, da bodo carine na to vplivale. A ne pozabimo, EU je trg z največjo kupno močjo na svetu, ima 450 milijonov prebivalcev, 29 milijonov podjetij in morda bo treba odločati o svoji denarnici tudi z nekoliko več patriotizma.«

Če se carine prelijejo v končne izdelke bo znova inflacija

Skupni izvoz blaga iz EU v ZDA je lani predstavljal približno tri odstotke bruto domačega proizvoda EU, z vidika dodane vrednosti pa je bil delež približno 1,5-odstoten, je izjavi za medije  povedal Bojan Ivanc, glavni ekonomist GZS.  »Z makroekonomskega vidika torej ni večjega tveganja, da bi zaradi teh učinkov padli v recesijo, vsekakor pa obstaja nevarnost predvsem z vidika, kako se bodo na carine odzvale druge države,« je povedal.

Bojan Ivanc: »Z makroekonomskega vidika ni večjega tveganja, da bi zaradi teh učinkov padli v recesijo, vsekakor pa obstaja nevarnost predvsem z vidika, kako se bodo na carine odzvale druge države.« Foto Leon Vidic/delo

Izziv za Evropo bi po njegovih besedah lahko predstavljal predvsem močno povečan uvoz iz Azije, za katero je za ZDA drugi najpomembnejši trg. Zato bo morala morda tudi Evropa sčasoma poseči po določenih carinah, da bi zaščitila proizvodnjo na evropskih tleh. Če bi se te carine nato prelile v končne cene za potrošnike, pa bi to znova spodbudilo inflacijo, je opozoril.

Prednost Evrope je notranji trg

»To je pretres v svetovnem gospodarstvu. Še prezgodaj je za oceno, kakšen bo vpliv carin na Evropo. Bodo pa te zagotovo imele učinek tudi na ameriško gospodarstvo, kjer bodo po našem mnenju tudi morali oceniti, kaj to na kratek in srednji rok pomeni za inflacijske pritiske. Res bo to v nekem kratkem času prineslo več delovnih mest in rasti v ZDA, a že srednjeročni učinki carin so precej manj znani. Prav tako pravijo, da hočejo s carinami povečati proračunske prihodke, a večino od tega bodo plačali sami ljudje v Ameriki. Carine pomenijo zelo veliko spremembo za Evropo in zdaj še ocenjujemo, kakšne bodo možne posledice in kakšen naj bo naš odgovor,« pravi glavna ekonomistka Evropske investicijske banke Debora Revoltella. 

Debora Revoltella: »Carine pomenijo zelo veliko spremembo za Evropo in zdaj še ocenjujemo, kakšne bodo možne posledice in kakšen naj bo naš odgovor.«  Foto Leon Vidic/delo

Po njenih besedah »je dobro, da je med članicami Unije zdaj veliko pogovorov in da imamo skupno oceno oceno posledic. To je zelo koristno, saj je ena od prednosti Evrope prav velik notranji trg, njegova integracija in odgovor na globalne izzive, kot smo mu priča zdaj. Zato je ključnega pomena, da še naprej delamo na notranjem trgu in konkurenčnosti Evrope. S tem se povečuje tudi odpornost evrskih podjetij.«